| 
  • If you are citizen of an European Union member nation, you may not use this service unless you are at least 16 years old.

  • You already know Dokkio is an AI-powered assistant to organize & manage your digital files & messages. Very soon, Dokkio will support Outlook as well as One Drive. Check it out today!

View
 

Raziskovalne naloge

This version was saved 11 years, 10 months ago View current version     Page history
Saved by Gabriela Zver
on May 6, 2012 at 3:42:20 pm
 

 

 



 

5. Raziskovalne naloge, 16. – 29.april 2012

 

9.,10.teden

Vsaka skupina pripravi povzetek vseh prejetih odgovorov združenih s svojim znanjem, ki je vključen v raziskovalno nalogo.

 

 


S1 Srednja šola Slovenska Bistrica:

Raziskovalna naloga:

povzetek PITNA VODA.docx

 

Lep pozdrav

Dijaki ŠOK-a ;))

 

 


S2 Srednja šola za FKZ

Raziskovalna naloga:

ObjavaSSFKZRazisNal-20120506GSO.docx

 


S3 Srednja šola Zagorje

Raziskovalna naloga:

 

 

 


S4 Šolski center Krško-Sevnica

Raziskovalna naloga:

 

 

 


S5 Gimnazija Kočevje

Raziskovalna naloga:

 

 

 


S6 ESIC Kranj-gradbeno-storitvena šola

Raziskovalna naloga:

 

PORABA IN VARČEVANJE Z ENERGIJO
Kako lahko gradbeništvo pripomore k zmanjšanju in varčevanju energije?

 

Delamo:                                                                                                                           In se igramo:

Delamo naprej 

In se igramo:

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

UVOD

 

Smo dijaki gradbene šole in seveda se ukvarjamo z gradbeništvom. Za projekt smo zastavili raziskovalna vprašanja:

 

  • Kako bi z načrtovanjem gradnje bivališč lahko zmanjšali porabo energije?

          V svoji okolici poiščite lastnike hiš in se pozanimajte o njihovem načrtovanju bivališča v skladu z varčevanjem energije.

  • Primerjava pasivne - aktivne - standardne hiše pri porabi energije;

          Ugotovite razliko v stroških postavitve med njimi -  preveri kako ti stroški vplivajo na odločitev katero izmed naštetih ljudje postavijo.

  • Koliko energije prihranimo s toplotno izolacijo bivališč (neizolirana in dobro izolirana hiša)?

          Kako so vaša bivališča toplotno izolirana, kolikšne stroške imate z ogrevanjem ter ali v prihodnosti načrtujete izboljšanje toplotne izolacije ?

 

Varčevanje in energija sta besedi, ki se neprestano pojavljati v medijih. Življenjski stroški rastejo in zato so pomembna vsa področja na katerih lahko prihranimo kakšen evro.
Stroški ogrevanja bivališč na sezono pa so precej visoki. Večinoma višji kot je povprečna slovenska plača.

Še posebej visoke stroške imajo tisti, ki se ogrevajo na kurilno olje ali zemeljski plin - neobnovljivi viri. Cene teh energentov rastejo iz dneva v dan.

Ne smemo pozabiti niti na onesnaževanje okolja in na napoved, da bo nafte zmanjkalo v nekaj desetletjih. Nekatera poročila navajajo, da se bo to zgodilo že dosti prej.
Torej dovolj razlogov, da lastniki prebivališč poskrbijo za zmanjševanje porabe neobnovljivih energentov in se odločijo za porabo obnovljivih energentov.

Še posebej tudi zato, ker država nudi finančno pomoč z nepovratnimi sredstvi in ugodnimi krediti.

 

 

KAKO BI Z NAČRTOVANJEM GRADNJE BIVALIŠČ LAHKO ZMANJŠALI PORABO ENERGIJE?

 

RAZLOGI ZA VARČEVANJE

Varčevanje z energijo se v vsakdanjem življenju vedno bolj uveljavlja. Leta 2007 je bil sprejet Evropski načrt, imenovan 20-20-20.

Do leta 2020 morajo vse države članice zmanjšale izpuste toplogrednih plinov do stopnje vsaj 20% manjše od izpustov leta 1990.

Prav tako bodo morale do takrat vsaj 20% vse električne energije pridobivati iz alternativnih virov.

Nadaljnje morajo članice preko izboljševanja učinkovitosti porabe energije doseči porabo, 20% manjšo od napovedane.

(http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/7765094.stm)

 

Tudi družba se vedno bolj zaveda pomembnosti varstva okolja. Ne samo da varovanje okolja z učinkovito izrabo energije manjša škodo za okolje,

tudi z ekonomskega smisla se obrestuje. Torej lahko rečemo, da je varčevanje z energijo eno od redkih področij, kjer si motiv profita in motiv okolja ne nasprotujeta, temveč sodelujeta.

V EU preživimo 90% časa v zaprtih prostorih, v notranjosti stavb se dogaja večina dejavnosti proizvodnje, skladiščenja porabe in vsakodnevnega življenj, zato

ni ravno presenetljivo, da v Evropi stavbe porabijo 40% vse proizvedene energije.

(http://varcevanje-energije.si/novosti-za-strokovnjake/energijska-ucinkovitost-stavb-aktivna-hisa.html)

 

 

 NAČINI VARČEVANJA


1.    Podaljšanje obstojnosti sistemov za ventilacijo, segrevanje, ohlajanje, osvetljavo z uporabo pasivnih elementov v zasnovi zgradbe.

       Način uporabe je odvisen od lokalnih pogojev. Vroče podnebje zahteva zmanjševanje sprejete sončne energije,

       v hladnejših podnebjih pa mora izkoristek sonca biti čim večji, za uspešno rabo.
2.    Vključitev energetsko učinkovite tehnologije. Če je izraba pasivnih elementov nemogoča, predraga ali pa že do konca izrabljena,

      se energetska učinkovitost dodatno poveča še z učinkovitejšimi električnimi aparati, varčnimi žarnicami ipd.
3.    Uporaba alternativnih virov energije. Predvsem z sončnimi celicami je mogoče zmanjšati uporabo konvencionalnih virov energije.
4.    Nizkoenergetska gradnja, materiali. Steklo ter jeklo sta primer visokoenergetski gradbeni material (za predelavo se porabi velika količina energije).

        Energijo je mogoče prihraniti tudi z uporabo lokalnih materialov (zmanjša se energija za transport).

NAČRT VARČEVANJA

 

  • Izbira načrta objekta: ta korak je zelo pomemben, saj nam že takoj na začetku prinese določen procent k varčevanju z energijo.

          Stavbe naj bi bile čim bolj osnovnih oblik z čim manj izvleki, saj s tem povečamo zunanjo površino ogrevanja.

          Različne »izbokline«, eksotični balkoni in podobno pogostokrat pomenijo velike toplotne mostove (torej mesta kjer objekt izgublja energijo)

          in so v sodobni gradnji nezaželeni.

  • Okna: boljša so tista z nizko toplotno prevodnostjo - dvoslojna ali troslojna.
  • Prezračevalni sistemi:  Vemo, da je prezračevanje prostorov nujno za naše zdravje, vendar pa na ta račun izgubimo dragoceno toplotno energijo.

          V ta namen so iznašli prezračevalne sisteme, ki nam vrnejo toploto »izrabljenega« zraka. Taki sistemi se imenujejo tudi sistemi z rekuperacijo toplote.

          Poleg tega omogočajo tudi hlajenje vpihovanega zraka, zaradi česar so uporabne tudi zunaj ogrevalne sezone

  • Materiali: materiale v gradnji so do danes zelo razvili, nekateri materiali so že sami po sebi izolativni, vendar je vse skupaj pogojeno tudi s ceno.

          Zadovoljivo varčnost prinese tudi standardni opečnati modul z določeno debelino fasadnega ovoja.

  • Toplotna izolacija: z njo preprečimo, da bi nam pozimi toplota uhajala ven, poleti pa v bivališče. Zato posebno pozornost namenimo

           toplotni izolaciji celotnega ovoja hiše: temelji in talne plošče,  fasada, streha; 

           Mnoge starejše hiše niso posebej izolirane a so prav tako energijsko varčne, saj je debelina zidu pogosto 80 cm in več.

  • Velikost objekta:  razlika v  energijski potrošnji za 150 m2 ali 300 m2 velik objekt je velika.
  • Postavitev objekta: izkoriščanje sončnih dobitkov. Dnevni prostori naj bodo obrnjeni proti jugu (tam so zaželena večja okna),

          pomožni prostori obrnjeni na sever (tam so zaželena manjša okna). Na južni strani vrta posadimo listavo drevo – pozimi listje odpade,

          zato prepušča toploto, poleti pa bo drevo dajalo senco.

  • Način ogrevanja: ne gre za to kakšno kurilno napravo izberemo, ampak s kako toplo vodo se bomo ogrevali.

          V radiatorjih je običajno resnično vroča voda, medtem ko je v ceveh talnega ali stenskega ogrevanja voda z bistveno nižje temperature.

  • Izbira energenta: kot samo že omenili sta kurilno olje in zemeljski plin precej draga energenta, ki se jima cene neprestano spremnjajo - navzgor.

          Smiselno je razmisliti o uporabi toplotne črpalke, tako za ogrevanje kot tudi za ogrevanje sanitarne vode, ali vsaj sončnih kolektorjev za ogrevanje sanitarne vode.

         Ob gradnji hiše pa razmislimo tudi o rezervnem energentu –  ob izpadu elektrike ne deluje skorajda nobena kurilna naprava, zatorej je smiselno

         v sistem vključiti povsem neodvisno tudi kamin ali kaminsko peč.

 

POIZVEDBE NA TERENU

 

1. Sončne celice  - elektrarne kot del pasivne ali aktivne hiše

 

Solarna elektrarna stane približno med 4.500 do 5.000 € za 1 kWp moči.

Moč v Wp velja za standardne testne pogoje pri 25 stopinjah C, sončnem sevanju 1.000 W/m2 in zračni masi 1,5.

Ob navedenih pogojih bo vložena investicija povrnjena v najboljšem primeru po približno v 13 letih ali še kasneje,

odvisno od vrste, cene opreme, proizvajalca, monterja, lokacije, subvencije države in drugih pogojev.

(http://varcevanje-energije.si/fotovoltaicne-elektrarne/soncna-elektrika.html)

 

Odkupne cene za sončne elektrarne vgrajene na stavbe ali strehe (leto 2011).
- mikro SE (<50kW).........0.332 €c/kWh
- male SE (<1MW)...........0.304 €c/kWh
- srednje (do 10 MW).......0,252 €c/kWh

(http://www.soncna-elektrarna.net/fotovoltaika.asp?fotovoltaika=Fotovoltaika&sistemi=Vi%9Aina%20subvencije)

 

 

Obisk lastnika aktivne hiše Matjaža K. dne 28.3. 2012: pravi, da je s sončnimi celicami zelo zadovoljen in da mu proizvajajo precej elektrike.

Njegova elektrarna leži na 1100 m nadmorske višine (!) - ena izmed najvišje ležečih elektrarn v Sloveniji.

Moč elektrarne je 50 kW in na leto naj bi mu proizvedla cca 60MWh elektrike.

Povedal je tudi, da je z Elektro Gorenjsko podpisal pogodbo, ki mu plača za 1kW 0.059 €.

Poleg tega dobi še subvencije 0.39 € - pomeni, da dobi za 1 kWh proizvedene elektrike  0.98 €

V sončno elektrarno je investiral 250 000 € - investicija, ki se mu bo poplačala v petih do sedmih
letih. Meseca marca mu je elektrarna proizvedla dobrih 8700 kWh elektrike, kar mu je prineslo 4000 €.

 Posnetih je tudi sem nekaj fotografij merilnih naprav in poslopja s celicami:

 

             

 

 

            

 

2. Hiša iz slame, ilovice in lesa

 
Kristijan Zver iz Čikečke vasi v Prekmurju se je specializiral za gradnjo iz slame in ilovice ter že vrsto let gradi hiše iz teh materialov.

Gradnja iz bal slame, ilovice in lesa je ena izmed možnosti gradnje, ki je zdrava in ekonomična za bivanje ter neškodljiva za okolico.

 


Pri naravni gradnji, ki jo zagovarja Kristijan Zver, uporabljajo t. i. deviške materiale.

To pomeni, da bala slame, les in ilovica niso šli skozi proces prefabrikacije, tj. toplotne in kemične obdelave.
Prednosti tovrstne gradnje so: 10-krat manjši ekološki odtis, socialna gradnja, druženje, zdrava hiša,

cenovno ne odstopa od klasičnih gradenj, prebijanje psiholoških mej, ki si jih postavljamo, vrhunska izolativnost, majhni stroški vzdrževanja ...
Največjo težavo predstavlja vlaga, zato mora biti slama suha zbalirana in pravilno skladiščena. Volumen za skladiščenje je zelo velik. Če je ilovica manj kakovostna, zahteva veliko časa za pripravo.
V Sloveniji se za ta način gradnje odloča vedno več ljudi. Trenutno je v Sloveniji nekaj več kot 10 objektov, v naslednjih letih pa se po mnenju Zvera obeta pravi bum.
V tujini gradijo iz teh materialov velika nakupovalna središča, šole, vrtce, stanovanjske hiše ... Hiše se gradijo tako v urbanih naseljih kot na podeželju.

 

 

 

3. Pasivna hiša

 

Med brskanjem po internetu pa smo našli modela, ki ima Facebook profil o svoji pasivni hiši - vsi opisi in veliko fotografij.

Ni lepšega. Ker se nam je zdelo zelo zanimivo in veliko lažje ter udobnejše, smo mu postavili nekaj vprašanj kar preko družabnega omrežja facebook.

(http://www.facebook.com/KlasicnaPasivna)

 

Naša  vprašanja in njegovi odgovori:

  • Zakaj ste se odločili za gradnjo pasivne hiše?

Za gradnjo pasivne hiše sem se odločil iz dveh razlogov: gibanje cen goriv in subvencije Eko sklada.

  • Ali je poraba energije (manjši stroški) v resnici toliko manjša kot se govori?

Poraba energije ni toliko nizka, kot je to v izračunu PHPP, ker izračun upošteva povprečne poteke letnih temperatur za Slovenijo in idealno osončenje.

Pri meni je osončenje bistveno slabše in potek temperatur za nekaj stopnij nižji od povprečnih, zato hiša v praksi ne more doseči pasivnega standarda.

  • Ali stane postavitev pasivne hiše veliko več, kot če bi gradili klasično hišo?

Razliko v ceni postavitve pasivne hiše v klasični tehnologiji glede na klasično hišo v grobem pokriješ s subvencijo od EKO sklada.

  • Ali ima pasivna hiša kakšne negativne lastnosti?

Do sedaj nisem našel nobenih negativnih lastnosti, ki bi se tikale neposredno lastnostni pasivne hiše.

Je pa res, da je njeno delovanje zelo odvisno od električne energije (kamin, prezračevanje, ogrevanje, regulacija, ...) To pa je dandanes kar povsod tako, kajne.

  • Kakšno je počutje ob bivanju v pasivni hiši?

Počutje je dobro iz dveh razlogov:  imam vedno svež zrak zaradi kontroliranega prezračevanja.

Debele masivne stene in betonska mansardna plošča zagotavljajo dolgo ohranjanje toplote pozimi in dober občutek toplote tudi pri temperaturi zraka pod 20°C,

saj stene sevajo. Poleti pa je hladno, saj se hiša čez dan ne pregreje.

Iz njegovih besed je razbrati, da je s postavitvijo pasivne hiše res zadovoljen. Lahko pričakujemo, da bo pasivnih hiš v prihodnosti še mnogo več.

 

Različne tehnologije za postavitev pasivnih hiš se zaradi dobičkonosnosti ter povpraševanja naglo razvijajo.

V nekaterih delih Nemčije je cena hiše z pasivnim standardom enaka ceni hiše z osnovnimi gradbenimi standardi.

To je mogoče zaradi razvitega trga z potrebno tehnologijo in konkurenco med podjetji, ki se ukvarjajo z gradnjo okolju prijaznih hiš.

Na splošno pa so pasivne hiše še vedno do 14% dražje kot navadne hiše. 

Vendar pa se investicija na dolgi rok povrne, predvsem zaradi nižjih stroškov ogrevanja, dodatno pa tudi zaradi večje neodvisnosti od nihanja cene energentov (zemeljskega plina, kurilnega olja) na trgu.

 

3. Dobro izolirana hiša

 

  • Lastnik M. ima dobro izolacijo: pod streho 24 cm tervola, pod temeljno ploščo je nasutje iz tenoporja (penjeno steklo).S steklenimi površinami (trojno in dvojno zastekljena) pasivno izrablja sončno energijo.Toplotna črpalka  z zemeljskimi kolektorji mu služi za ogrevanje sanitarne vode in prostorov. Ogrevanje je talno. Celotna poraba električne energije je bila približno 800€.

 

  • Lastnik B. ima pozidano klet, na njej pa montažno hišo, dobro izolirano. Podstrešje ima 25 cm izolacijo, stene pa 30 cm izolacijo. Strešna okna imajo dvojno zasteklitev, ostala pa trojno. Ima toplotno črpalko z zemeljskimi kolektorji – nizko temperaturno ogrevanje. Prezračevanje je prisilno. Dopolnilnega ogrevanja nima. Računa, da se bodo stroški povrnili nekje po 8-10 letih.

 

 

 PASIVNA - AKTIVNA - STANDARDNA HIŠA

 

Izrazi za različne vrste hiš niso predpisani, zato je v rabi veliko izrazov: eko, pasivna, nizko energetska, eko, ....

 

Primerjava običajne in varčne hiše:

OBIČAJNA HIŠA

VARČNA HIŠA

Zrakotesnost:

 

· zamaltane reže med zidaki ne tesnijo

· stiki med okni in steno puščajo

· okna in vhodna vrata ne tesnijo najbolje

 

· kakovostna izvedba gradnje mora zagotoviti predpisano stopnjo zrakotesnosti; super izolirajoča okna in vrata

Toplotne izgube:

 

· zračenje z odpiranjem oken, pri čemer se izgubi precej toplote - velike ventilacijske izgube

· izolacijski ovoj stavbe ima visoko število toplotne prehodnosti u - velike transmisijske izgube 

· prisilno zračenje z rekuperacijo odpadne toplote zraka, zadrži se 80 - 90% toplote - majhne ventilacijske izgube

· izolacijski ovoj stavbe ima nizko število toplotne prehodnosti u - majhne transmisijske izgube

Toplotni dobitki:

 

· nima, oziroma se ne ugotavljamo

 

· izkorišča energijo sonca z velikimi okenskimi površinami orientiranimi na jug, ter čim manj odprtinami na sever

Način ogrevanja:

 

· Praviloma visokotemperaturno ogrevanje z radiatorji, zadnje čase tudi nizkotemperaturno ogrevanje   

· nizkotemperaturno ploskovno ogrevanje preko toplotnih črpalk, toplozračno ogrevanje, kombinacija

 

  


 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

(http://www.varcna-gradnja.si/faq/razlike-med-obicajno-in-varcno-hiso.html)

 

 

PASIVNA HIŠA

  • najoptimalnejša energijsko varčna hiša, saj ne potrebuje klasičnih grelnih teles kot so peči, kotli, radiatorji, termostatski ventili, cevi, cisterne.
  •  izraba sončne energije za ogrevanje vode in stanovanja ter osvetljavo.
  • vgrajena toplotna črpalka.
  • streha je dobro izolirana, ima dodatno pokrivalo, ki podnevi zasenči streho in se ponoči zvije ter omogoči hlajenje.
  • Estetsko posebej zanimiva je t.i. zelena streha.: shranjuje vodo, v vročini pa voda izhlapeva ter hladi.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

http://www.arhivo.com/pasivna-hisa&GID=4¨http://mojdom.dnevnik.si/sl/Energija/3672/Aktivna+hi%C5%A1a+je+celostni+pogled+na+na%C4%8Drtovanje+stavbe

 

AKTIVNA HIŠA

  • podobna pasivni hiši, le da sama poskrbi za ogrevanje prostorov, za toplo vodo, zračenje in razsvetljavo. 
  • proizvedejo več električne energije kot je porabijo:  miniaturne sončne elektrarne, pasivno ogrevanje skozi steklene površine, ustrezno senčenje v vročih poletnih dneh,
  • brez uporabe klimatskih naprav.
  • zelo dobro izolirana - brez toplotnih mostov,
  • prijetna za bivanje: stalen dotok svežega zraka, dovolj dnevne svetlobe.
  • zgrajena iz naravnih materialov:  les, lesna volna, lesno-vlaknene plošče ali recikliran časopisni papir – celuloza;
  • uporaba deževnice: splakovanje WC-jev, zalivanje cvetlic, pranje avtomobilov, …
  • izbira primernega terena za postavitev hiše - upoštevanje smeri neba.

http://www.jelovica-hise.si/aktivna-hisa.html

http://varcevanje-energije.si/novosti-za-strokovnjake/energijska-ucinkovitost-stavb-aktivna-hisa.html

 

Zelena izolacija

 

 

  

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Spomnili smo se na vsem poznane zgradbe, ki so preraščene z bršljanom.

Zdi se nam, da smo nanje skoraj pozabili, včasih pa je bilo takšnih stavb mnogo več.

Pobrskali smo po internetu in naleteli na  stran o Plečnikovi hiši v Trnovem v Ljubljani.

Plečnik je zagotovo poznal ugodne lastnosti hiše obrasle z bršljanom, saj si je vanj odel svoj delovni atelje.

Prednosti sta vsekakor odlična toplotna in zvočna izolacija - rastlina je zimzelena.

Med pomanjkljivosti pa lahko zapišemo, da rastlina lahko poškoduje fasado, predvidevamo tudi več žuželk v prostorih,

hiša je jeseni in pozimi vlažnejša kot bi bila sicer. Vendar zaradi sodobnih izolacijskih materialov to menda ni več res.

(http://www.svetlana.si/?tag=grad)

 

Novost!

Na dobro idejo smo naleteli tudi časopisu Delo, natančneje v prilogi Posel in denar, v prispevku »Z ozelenjenimi ureditvami pročelij po uspeh na cvetličarsko razstavo Chelsea«.

Zapisano je, da je podjetje Humko razvilo tehnologijo za gojenje rastlin v navpičnih panelih, s katero lahko fasada ozeleni.

Takšna fasada zagotovo predstavlja dobro toplotno in zvočno izolacijo ne da bi poškodovala fasado.

Poleg tega so paneli opremljeni s sistemom za zalivanje, lahko tudi razsvetljavo.

Vanje lahko zasadimo okrasne rastline, lahko pa tudi pridelujemo začimbe in zelenjadnice. Kar lahko zopet pomeni prihranek, katerega si vsi želimo.

 

Izvedba panela:

 

(Delo, 23. 4. 2012, (http://www.delo.si/gospodarstvo/posel-in-denar/z-ozelenjenimi-ureditvami-procelij-po-uspeh-na-cvetlicarsko-razstavo-chelsea.html),

    

STANDARDNA HIŠA

  • prevladujoči tip hiše, ker so na kratki rok najcenejše, 
  • saj so energetsko potratne,
  • slabše izolirane ali sploh ne izolirane,
  • redko ali nikoli ne uporabljajo pasivnih sistemov, alternativnih virov energije, energetsko učinkovitih konstrukcij, 
  • novejši standardi in prepisi ne dovoljujejo več postavitve neizoliranih in energijsko potratnih objektov,

  

KAKŠEN JE TOREJ RAZLOG, DA V SLOVENIJI NI VEČ GRADENJ PO STANDARDIH PASIVNE OZ. AKTIVNE HIŠE? CENA!
 Tako je. Cena je tista, ki ljudem preprečuje, da bi se odločili za gradnjo pasivne oz. aktivne hiše.

Res je, da so stroški gradnje v povprečju višji za nekje 14 %, vendar pa se le-te kasneje odplačajo, saj porabijo precej manj energije, s čimer prihranimo pri ogrevanju.

Mnogi se danes namesto novogradnje raje odločijo za prenovo že obstoječega objekta. Tako recimo izboljšajo izolacijo stavbe, s čimer prihranijo pri ogrevanju.

Pri tem precej pomaga tudi dejstvo, da država nudi subvencijo. Za koristne informacijo o financiranju in posojilih za gradnjo – glej "eko Novice" marec 2012,

kjer so novi razpisi http://www.ekosklad.si .

V reviji Finance (marec 2012)smo pebrali tudi:
"Čedalje več bank ponuja različna ekoposojila. Obrestna mera je nižja kot pri sorodnih posojilih, zato jih je vredno izkoristiti. A pozor so tudi izjeme.
Vse kar je povezano z eko postaje vse bolj moderno. To so začutile banke in naredile ponudbe z zelenimi posojili.
Posojilo lahko dobijo tisti, ki nameravajo izolirati hišo, vgraditi toplotno črpalko, graditi pasivno hišo, namestiti sončne celice, …"

 

Kot zanimivost lahko navedemo še, da so v reviji Finance (april 2012) napisali kratko vest o problematiki ogrevanja s kurilnim oljem.

Ta energent se je v zadnjih petih letih podražil kar za 80 %! Izvedli so anketo, kjer je kar 38 % vprašanih navedlo,
da razmišljajo o uvedbi ogrevanja na drva, 7 % pa se jih je zaradi tega pripravljeno iz hiše preseliti v stanovanje!

 

 

KOLIKO ENERGIJE PRIHRANIMO S TOPLOTNO IZOLACIJO BIVALIŠČ?

 

V stanovanjskih hišah predstavlja ogrevanje več kot 70 % rabe energije. Energijski prihranki so odvisni od starosti stavbe,

tehnologije gradnje, kakovosti izvedbe in vzdrževanja. Danes že hiše, zgrajene v osemdesetih letih, štejejo za stare zgradbe.

Energetsko gledano namreč veljajo za največje porabnike energije. Potreba po energiji za segrevanje stare stavbe je nekajkrat višja kot pri novogradnji.

Pri starejših stanovanjskih hišah je možno zmanjšati rabo energije za ogrevanje do 60 %,

če poleg posodobitve ogrevalnega sistema izvedemo še ukrepe za energijsko učinkovitost ovoja zgradbe.

Med te ukrepe spada toplotna izolacija zunanjih sten, izboljšanje tesnjenja oken, zamenjava oken, toplotna izolacija podstrešja ali strehe.
Pravilna toplotna izolacija poskrbi za bivalno udobje v celotni zgradbi, saj ščiti večkratno: poletna vročina ostaja zunaj in prijetna toplota v notranjosti hiše.

Znatno se pozna tudi na protihrupni zaščiti. Predvsem pa z dobro izolacijo veliko privarčujemo.

Že samo z dobro izolirano streho je možno privarčevati tudi do 30 % stroškov ogrevanja, s sanacijo celotnega ovoja hiše pa tudi do 80 %.
Boljša ko je toplotna zaščita zgradbe, toliko manjše so izgube energije zaradi prenosa toplote prek zunanjih sten zgradbe.

Prihranki energije pri različnih gradbenih in sanacijskih posegih so sledeči:
•    20 cm izolacija strehe pomeni približno 11 % prihranka,
•    zamenjava oken z energijsko varčnimi stekli pomeni približno 20 % prihranka,
•    12 cm izolacija zunanjega ovoja pomeni približno 20 do 25 % prihranka,
•    6 cm izolacija stropa, kleti pomeni približno 6 % prihranka.

http://varcevanje-energije.si/primeri-dobre-prakse/index.php

 

Fliqz has shut down their service. To access this video, email support with this video id: 7efb8721c79c441ea4959216eb6f1e9f

 

O toplotni izolaciji smo povprašali tudi profesorja praktičnega pouka na GSŠ:

Fliqz has shut down their service. To access this video, email support with this video id: 741f350ec00647abac602bb8d818480e
 

 

 

Izračun:

 

Poiskali smo vse potrebne podatke– učbenik od fize (Energija 2, Kladnik) ali net.:

 

Povprečna temperatura pozimi v Kranju: Tz = - 3 oC (www.slovenia.info)

Povprečna temperatura v bivališčih: Tn = 20  oC ali 24 oC – da je udobneje.

Določitev karakteristik bivališča: pritlična hiša z merami 10 x 10 x 2 m, kar brez oken – da je  izračun.

Toplota uhaja le skozi stranske stene.

Izračunati je potrebno koliko toplote (Q) moramo dovesti objektu, da vzdržujemo v njengovi notranjosti konstantno temperaturo.

 

  • Izračun neizolirana stavba:

Izbira opeke: debelina 40 cm, toplotna prevodnost 0,6 W/mK

d = 40 cm = 0,4 m (učbenik navaja prevodnost; v gradbeništvu se sicer uporablja prehodnost)

λo = 0,6 W/mK

površina vseh sten S:

 

 

Toliko toplote – 200 kWh je torej potrebno dovesti neizolirani hiši v enem dnevu.

 

 

  • Izračun izolirana hiša

Opeka: enaka kot pri neizolirani hiši.  

Izbira izolacije: stiropor debeline 15 cm

λs = 0,040 W/mK  - striropor

λo = 0,6 W/mK  - opeka

Sklepamo:

Izolacija zmanjša prehajanje toplote → toplotni upor R je večji, kot pri neizolirani → toplotna upora se seštejeta → R = Ro + Rs

 

 

Primerjava neizolirane in izolirane hiše nam pokaže, da neizolirana hiša potrebuje 10x več dovedene energije, kot dobro izolirana.

200 kWh : 20 kWh = 10

 

Stroški ogrevanja

Rudarjenje za podatki na netu.

Potrebujemo:  cene za posamezne energente (nova beseda) in koliko energije dobimo iz posameznih virov (kurilno olje, elektrika, drva, plin)

 

»Splošni podatki o energiji«

(http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/PDFknjiznjicaAURE/IL1-01.PDF)

Cene:

Kurilno olje

1,042 €/l (www.petrol.si)

Drva

58,00 €/kubični meter (www.bolha.com)

elektrika

0,04979€/ kWhn  (www.petrol.si)

 

Uporabili smo sklepni račun in dobili:

Poraba energentov

Neizolirana hiša

200 kWh/dan

Izolirana hiša

20 kWh/dan

Kurilno olje

20 l/dan

2l /dan

Drva

47,6 kg/dan ali 0,083542 m3

4,7 kg ali  0,0083542 m3

elektrika

200 kWh

20 kwh

 

Stroški: porabo energentov pomnožimo s ceno:

stroški ogrevanja

na dan

Neizolirana hiša

v €

zaokroženo

Izolirana hiša

v €

zaokroženo

Kurilno olje

20,84

2,084

Drva

5,0

0,5

elektrika

10

1,0

 

Kurilna sezona traja 4 mesece (120 dni) , zato je poraba na kurilno sezono:

stroški ogrevanja

na sezono

Neizolirana hiša

v €

zaokroženo

Izolirana hiša

v €

zaokroženo

Kurilno olje

2500

250

Drva

600

60

elektrika

1200

120

 

Komentiranje rezultata:

Seveda so ti izračuni narejeni v grobem. Nismo upoštevali, da imajo stene tudi okna. Vseeno so cene ogrevanja neverjetno visoke.

In če pomislimo, koliko lahko prihranimo, če bivališče izoliramo?

Ha. Priporočamo branje Eko Novic ( marec 2012). Sofinanciranje izoliranja, vgradnje oken, toplotnih črpalk, ....

 

IZRAČUN NA SPLETU - nice & easy:

Kdor ne mara računanja in formul, naj si prihranek v stroških sam pogleda na internetni strani podjetja Ursa d. o. o., kot smo to storili tudi mi:

 

******load

(http://ursa.tmedia.biz/si/izolakcija/)

 

 

Kolikšne stroške za ogrevanje bivališč imamo običajno?

 GSŠ

Vir energije za ogrevanje bivališč

ogrevalna površina v m2

Približna ocena stroškov za  letošnjo kurilno sezono  2011/2012

dijak 1

elektrika

40 m2

998 eur

dijak 2

drva

380 m2

priskrbimo sami

dijak 3

olje

450 m2

okoli 2000 eur

dijak 4

drva

450 m2

priskrbimo sami

dijak 5

toplovod

100 m2

okoli 800 eur

dijak 6

olje

110 m2

2000 eur

dijak 7

les

400 m2

priskrbimo sami

dijak 8

drva

350 m2

okoli 800 €

 

 

Kako so vaša bivališča toplotno izolirana in  ali načrtujete izboljšanje toplotne izolacije vašega bivališča?

   GSŠ

Kako so vaša bivališča toplotno izolirana?

Ali doma načrtujete izboljšanje toplotne izolacije bivališča?

dijak

ni izolirano

ne

dijak 2

dvojna izolacija (stiropor)

ne vem

dijak 3

stiropor

ne vem

dijak 4

stiropor

da

dijak 5

termo puc

da

dijak 6

stiropor

da

dijak 7

steklena volna

ne vem

dijak 8

ni izolirano

da

 

Ugotovili smo, da se večina vprašanih dijakov GSŠ ogreva na drva in kurilno olje, nekaj pa tudi na elektriko in toplovod, stroški za ogrevanje so zelo visoki.

Nekateri pa svojih bivališč nimajo izoliranih z nobenim izolacijskim materialom, vendar pa imajo vsi namen izolirati svoja bivališča, razen tistih, ki živijo v bloku.

Podobne odgovore so navedle dijakinje SŠFKZ.

 Večina dijakov Srednje šola Zagorje pa navaja znatno nižje stroške ogrevanja. Ob pregledu njihove tabele, smo ugotovili, da ima večina dobro izolirana bivališča.
Iz Šolskega centra Krško-Sevnica dijak navaja, da so pred kratkim zamenjali stara energijsko potratna okna ter vrata, prejeli tudi državno subvencijo, in ima občutek,

da je razlika pri porabi energije občutna.
Vsi pa navajajo, da se starši zavedajo pomembnosti dobre toplotne izolacije in v kolikor je še nimajo, razmišljajo, da se bodo enkrat tega morali lotiti.

SKLEP

 

Gradbeništvo je trenutno v krču zaradi finančne krize, propadlih podjetij, pomanjkanja denarja med državljani.

Vendar si upamo napovedati, da bo zagotovo zopet začelo cveteti.  Dolgoročne finančne koristi državljanov so enostavno zelo velike.

S tem prihrani veliko tudi država. Kot posledico pa imamo tudi čistejše okolje.

 

 


S8 Biotehniški center Naklo

Raziskovalna naloga:

 

 

 


S9 Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer

Raziskovalna naloga:

Vloga domoljubja v današnji družbi

Naša skupina je postavila tri izhodišča za razmišljanje o domoljubju, njegovi vlogi v preteklosti in danes ter odnosu mladih do tega nadvse pomembnega čustva. Prejeti odgovori se niso bistveno razlikovali, zato se ne bomo posvetili nobenemu posebej, ampak bomo pripravili skupni povzetek.

Iz prejetih odgovorov lahko sklepamo, da je večina mladih ponosna na svojo domovino, kar izkazujejo na različne načine – z izobešanjem državne zastave, prepevanjem državne himne, praznovanjem državnih praznikov, udeleževanjem kulturnih prireditev, navijanjem na športnihprireditvah ter s skrbjo za prepoznavnost naše države. V isti sapi pa bi se jih več kot polovica preselila v tujino. Razlogi so predvsem ekonomski, saj menijo, da imajo izven meja Slovenije možnosti za boljšo službo ter posledično boljše materialno stanje.

Zelo dobro poznajo vzroke za nastanek nacionalizmov in prebujanje narodne zavesti po Evropi v 19. stoletju ter položaj Slovencev v tem času, med drugim tudi taborsko gibanje, ki se je pričelo ravno v kraju, kjer stoji naša gimnazija. Za to se lahko zahvalimo našemu šolskemu sistemu, saj so te teme obvezne pri pouku zgodovine. Drugače pa je s poznavanjem novejše slovenske zgodovine ter domoljubja, med odgovori smo zasledili predlog, da bi se tej tematiki podrobneje posvetili pri predmetih, kot sta sociologija in zgodovina.


Dandanes je očitno mladim ljubezen do domovine pomembna vrednota, kar je zelo jasno razvidno iz odgovorov na naše vprašanje. Glede vzpodbujanja domoljubja bi se zagotovo moralo veliko spremeniti na področju šolstva.Mladim je potrebno predstaviti boj za našo neodvisnost, pomembne borce za slovenski narod in kulturo ter nenazadnje domoljubne pesmi in simbole.

 

domoljubje.docx

 

 


S10 Dvojezična srednja šola  Lendava

Raziskovalna naloga:

 

 

SOCIALNA NEENAKOST

 

1. Kako smo se lotili izbire vprašanja?


9 skupin dijakov naše šole je predlagalo različna vprašanja, ampak zmagalo je vprašanje o socialni neenakosti, saj se je pojavilo v največ skupinah. S tem smo se vsi strinjali, saj je to v zadnjem času zelo pereče vprašanje. Ugotovili smo, da je v vsaki vasi oziroma mestu vse več skupin, ki so si po svoji socialni moči zelo različne. Želeli smo izvedeti, kaj pa se dogaja po vaseh in mestih izven Prekmurja, ali je tudi tam enako stanje glede socialne neenakosti? Hoteli smo izvedeti, kako se znajdejo tisti z zelo majhnimi prihodki in kako živijo tisti, ki imajo višje prihodke.  
Želeli smo, da naše partnerske skupine v GTP/SUK-projektu napišejo svoje mnenje, poskušajo odgovoriti na naše vprašanje in anketirajo someščane, sošolce, sorodnike.

Naše raziskovalno vprašanje se je glasilo:


SOCIALNA NEENAKOST
Bogastvo, moč in vpliv so med posameznimi skupinami ljudi zelo neenakomerno razporejeni. Tako imajo nekateri več, drugi bistveno manj sredstev za preživetje. Ta neenakost je danes, v 21. stoletju čedalje večja. Bogate države postajajo vedno bolj bogate, države tretjega sveta čedalje bolj revne. Ta razlika se kaže tudi znotraj posameznih držav.
Kakšno je razmerje v vašem kraju med tistimi z višjim prihodkom in tistimi z nižjim?
a)      Kako uspejo preživeti družine, ki imajo drastično nizke prihodke?
Kako morajo te družine porazdeliti denar, da bodo preskrbljene s hrano, vodo, elektriko in bodo zmogle plačati še položnice za davek na hišo oz. najemnino za stanovanje, odvoz smeti, si kupiti potrebščine za osebno higieno. Pri tem upoštevajte, da je lahko mesečni prihodek 4-članske družine 500 evrov. Torej, koliko elektrike, vode, lahko porabijo, koliko hrane lahko kupijo in ali jim ostane še kaj denarja?
b)      Kako bi lahko odpravili velike razlike med bogatimi in revnimi?
Predlagajte konkretne rešitve. Menite, da je projekt Venus utopija? Svoj odgovor natančno pojasnite.
 
Oblika odgovora:
Od vas pričakujemo zanimiv zgoščen povzetek spoznanj. Ne pozabite navesti virov.
Izvedite anketo (povprašajte pri prijateljih, sorodnikih – pri različnih starostnih skupinah) in rezultate prikažite s pomočjo grafa. Pojdite tudi do različnih institucij, ki se ukvarjajo s socialno problematiko.

 

 

2. SPOZNANJA IZ RAZISKAV ŠOL, KI SO SODELOVALE V SUK-u


Najprej je potrebno definirati pojma: socialno neenakost in revščino.


SOCIALNA NEENAKOST
Kaj je pravzaprav socialna neenakost? V učbeniku za sociologijo piše o njej sledeče: »Družbena neenakost v družbi se pojavlja zato, ker ljudje znotraj nje opravljajo različne dejavnosti in imajo različne funkcije, zaradi tega pa tudi različne družbene statuse. Družbena neenakost torej pomeni, da obstajajo družbeno pogojene neenakosti. Družbena neenakost tvori temelj, na katerem se lahko oblikuje družbena slojevitost.« (Andreja Barle, Mirjam Počkar, Marjana Ratkai Ilič, Tanja Popit, Bojana Novak Fajfar, Blanka Pokeršnik, Alenka Slokan, Alojz Pluško: Sociologija, Ljubljana: ZRSS, 1999). V zgodovini so se pojavile različne oblike družbene slojevitosti. Določnice, po katerih so ljudje razvrščeni v hierarhično strukturo družbe so moč, ugled in ekonomsko stanje. Te določnice so povezane in usklajene. To pomeni, če ima kdo nizek ugled in moč, bo imel tudi nizko ekonomsko stanje. Mi smo  se v naši raziskovalni nalogi bolj osredotočili na ekonomsko stanje. »Ekonomska dimenzija razvrščanja se deli na imetje in dohodek. Bogastvo se nanaša na imetje, kar ljudje imajo, dohodek pa na tisto, kar pridobivajo. Do neke mere sta bogastvo in dohodek povezana, vendar pa  lahko nekdo poseduje bogastvo, ki mu prinaša le malo dohodka, ali pa nekdo pridobival velik dohodek, pa ga ne uporablja za pridobitev bogastva.« (Andreja Barle, Mirjam Počkar, Marjana Ratkai Ilič, Tanja Popit, Bojana Novak Fajfar, Blanka Pokeršnik, Alenka Slokan, Alojz Pluško: Sociologija, Ljubljana: ZRSS, 1999).

REVŠČINA IN PRAG REVŠČINE
Prag revščine se izračuna iz izbranih meril, v Sloveniji uporabljamo za določanje praga revščine porazdelitev dohodkov. V naši državi je bilo leta 2010 pod pragom revščine 12,7 % celotnega prebivalstva, kar je za enočlansko gospodinjstvo znašalo 593 evrov, leta 2009 pa 11,3 % kar je približno 254.000 ljudi in ti imajo mesečni dohodek nižji od 587 evrov. Letni prag revščine je torej znašal za enočlansko gospodinjstvo 7.042 evra. Če v dohodke ne bi šteli socialnih transferjev, bi prag stopnje tveganja revščine znašal 24,2 %. Med socialno najbolj ogroženimi so brezposelni člani družine in posledično tudi njihovi otroci, med zelo ogrožene pa prištevamo tudi upokojence. Podatke so prispevali učenci iz Srednje šole Slovenska Bistrica in Srednja šole za FKZ.


Deleži prebivalstva po dohodkovnih razredih

Razred revnih zaposlenih ustvarjajo delovna mesta. V Sloveniji kar 40 tisoč ljudi prejema plačo, ki je nižja od praga revščine, čeprav so zaposleni.
Pod pragom revščine je v Sloveniji v letu 2010 živelo 12,7 odstotka prebivalcev, to je za 1,4-odstotkov več kot leta 2009. Ljudje, ki jih uvrščamo pod prag revščine, so tisti, ki prejemajo na mesec manj kot 587 evrov neto dohodka.
Po oceni psihologov s 700 evri v mestu ni več mogoče dostojno preživeti oziroma je treba dohodek dopolniti z udeležbo v sivi ekonomiji, z viri iz ohišnice ali z oddajanjem stanovanja. Prav tako so prepričani, da se bo delež revnih v prihodnjih mesecih povečeval zaradi neučinkovitosti gospodarstva.
Slovenija spada v sam vrh tistih držav z najnižjo stopnjo dohodkovne neenakosti.



Kako preživeti in kakšni so življenjski stroški?

Poglejmo konkreten primer preživetja 4-članske družine s 500 evri


Družina s 4 člani in mesečnimi dohodki, ki znašajo zgolj 500 evrov  se mora za preživetje odreči številnim potrebam in se osredotočiti zgolj na minimalne potrebe. Skupno spoznanje srednjih šol je, da dohodek 500 evrov ne zadošča za osnovne življenjske potrebe.
Povprečna poraba osnovnih življenjskih potreb 4-članske družine (v primerjavo so zajeti hrana, stanovanje in elektrika):
a) mesečna poraba hrane znaša od približno 90 evrov do 250 evrov,
b) mesečna poraba elektrike znaša približno od 35 do 50 evrov,
c) stroški najemnine stanovanja pa znašajo od 100 do 150 evrov.
Torej če vzamemo približni seštevek stroškov teh treh osnovnih izdatkov, potem znaša približno za 4-člansko družino od najmanj 225 do največ 450 evrov mesečno. To so le 3 stroški in če bi jim prišteli še ostale stroške, ki jih mora družina plačevati vsak mesec, bi ugotovili, da so krepko prek 500 evrov.



Analiza podatkov Statističnega urada Republike Slovenije kaže naslednje:

 

 
Letna poraba sredstev na družinskega člana se je iz leta 2008 na 2009 zmanjšala, vendar so stanovanjski stroški višji za kar 4 %. Največje relativno zmanjšanje porabe za skoraj 11 %  v primerjavi z letom 2008 je za alkoholne pijače, tobak in narkotike; nato pa za obleko in obutev (za približno 7 %). Največ sredstev pa porabijo za transport, hrano in brezalkoholno pijačo.


Iz podatkov Zavoda za statistiko lahko ugotovimo, da so bile povprečne letne denarne potrebe enega člana gospodinjstva v letu 2009 približno 8.000 EUR oz. na mesečni ravni okrog 663 EUR. Štiričlanska družina je porabila približno 2.650 EUR na mesec. S 500 EUR mesečnega družinskega proračuna bi družina izredno težko preživela, saj ta denar ne zadošča za osnovne življenjske potrebe; seštevek samo dveh postavk – hrana in brezalkoholne pijače 360,66 EUR  ter stanovanje, voda, elektrika, plin in drugo gorivo 304,14 EUR – za 4-člansko družino presega 500 EUR za več kot 32 %.

 

Vir: Srednja šole za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo v Ljubljani



Kako preživijo ljudje v okolju, pokrajini, kjer živijo dijaki sodelujočih šol?


Dijakinje Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer so zapisale, da porabijo prebivalci denar za elektriko, vodo, odvoz smeti, kabelsko televizijo in osebno higieno, kar jih stane okoli 200 evrov na mesec, prav tako plačujejo tudi za najemnino stanovanja/davek na hišo, kar prav tako znaša najmanj 200 evrov na mesec. Tisto, kar jim ostane, porabijo za hrano. Dijakinje so ugotovile, da si prebivalci zaradi omejenih sredstev ne morejo privoščiti kakovostne hrane, ker je za njihove razmere predraga, zato se morajo zadovoljiti s cenejšo in manj zdravo. Glede na njihov izredno slab socialni in finančni položaj je taka družina najverjetneje upravičena do socialne pomoči, prav tako pa prejemajo pomoč s strani Karitasa in Rdečega križa.


Na vprašanje dijakov Srednje šole Slovenska BistricaZa kaj porabite največ denarja? – je namreč skoraj polovica anketiranih odgovorila, da največ denarja porabijo za plačilo položnic ter nakup hrane.

 

 
Vir: Srednja šola Slovenska Bistrica


Slaba polovica anketiranih pa je na vprašanje dijakov – Koliko denarja mesečno prihranite? – odgovorila, da ne prihrani nič denarja. Odgovori dijakov kažejo prav tako na veliko socialno neenakost v njihovi pokrajini.

 

 
Vir: Srednja šola Slovenska Bistrica

Dijaki Biotehniškega centra Naklo so raziskali višino določenih stroškov v gospodinjstvu. Ugotovili so, da znašajo stroški elektrike 50 evrov, komunalni stroški brez stroškov vode 32 evrov, stroški hrane in potrebščin najmanj 250 evrov in stroški najemnine za 57 m2 veliko stanovanje 174 evrov. Niso ugotovili stroškov ogrevanja. Ugotovili pa so, da se v sodobnem svetu razlike med bogatimi in revnimi večajo, neenakosti med posameznimi deli sveta in tudi znotraj posameznih držav pa se poglabljajo.

Dijakinje Srednje šole za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo v Ljubljani so za to, da bi dobile odgovore na zastavljena vprašanja, izvedle anketo med vrstniki, opravile intervju na Centru za socialno delo Domžale ter pregledale spletne strani Statističnega urada Republike Slovenije in analizirale podatke iz njihovih podatkovnih baz o porabljenih denarnih sredstvih gospodinjstev v Sloveniji v letih 2008 in 2009. Glede na to, da sodi Ljubljana med razvite regije, kjer socialna neenakost in razlike med bogatimi in revnimi niso toliko očitne kot pri nas v Pomurju, so tudi odgovori teh dijakinj na anketna vprašanja v skladu z mojimi pričakovanji. Skoraj 70 % dijakinj namreč ni znalo oceniti razmerja med bogatimi in revnimi v njihovi okolici. Dijakinje so na osnovi statističnih podatkov izdelale tudi tabelo o povprečni mesečni porabi denarnih sredstev gospodinjstev v Sloveniji. Ugotovile so, da s 500 evri mesečnega proračuna družina izredno težko preživi, saj ta denar ne zadošča niti za osnovne življenjske potrebe.

Dijaki Srednje šole Zagorje so ugotovili, da se socialna neenakost opazi tudi v njihovi, Zasavski regiji. To je pokazala tudi anketa, ki so jo izvedli v njihovi pokrajini. Dijaki so še zapisali, da je brezposelnost prebivalstva eden od dejavnikov, ki imajo velik vpliv na socialno neenakost prebivalstva, saj se le-ta v tem obdobju še poveča. Dijaki so ugotovili, da se morajo ljudje, ki imajo na voljo le 500 evrov na mesec, odreči mnogim rečem, da sploh preživijo.
S čim menite, da se najbolj kaže socialna neenakost v družbi?


 
Vir: Srednja šola Zagorje

 

Dijaka Šolskega centra Krško-Sevnica sta za to, da bi dobila odgovore na naša vprašanja, izvedla anketo, zbrala sta različna mnenja in se pogovarjala s predstavnicama Karitasa Bizeljsko, gospema Ireno Babič in Andrejo Špeljak, ter z Jožico Obradovič in Anico Iljaš, predstavnicama Rdečega križa Bizeljsko. Dijaka sta ugotovila, da je število družin, ki zaprošajo za pomoč, vedno večje. V njihovem kraju jim pomagajo s paketi živil in oblekami, ki jih na dobrodelne organizacije prinesejo sokrajani. Zapisali so še, da dvakrat letno organizirajo tudi dobrodelni koncert, zbrana sredstva pa so namenjena lažjemu delovanju dobrodelnih organizacij.

Dijaki ESIC Kranj – Gradbene-storitvene šole Kranj so podrobno opredelili pojem revščine, njene razloge in posledice. Dijaki so izvedli tudi anketo, v kateri je na vprašanje – Ali meniš, da se bo finančno stanje tvoje družine v bližnji prihodnosti spremenilo? – skoraj polovica dijakov odgovorila, da se bo finančno stanje njihove družine spremenilo na slabše. Pretresljive odgovore so dali dijaki tudi na vprašanje – Kako misliš uspe preživeti štiričlanski družini, ki ima le 500 evrov prihodkov na mesec?  Večina dijakov si namreč ne more zamisliti, kako lahko družina preživi s tako malo denarja.

 

 

Socialna pomoč revnim – je to rešitev?


Družine, ki prejemajo denarno socialno pomoč, lahko zaprosijo še za izredno denarno socialno pomoč, ki jo dobijo za plačilo položnic, obutve in raznih drugih pomembnih odhodkov. Poleg tega jim pripada še otroški dodatek, otrokom, ki študirajo ali obiskujejo kakšno od šol, še štipendija in plačilo malice za dijake. Družine lahko za pomoč zaprosijo še na Karitasu in Rdečemu križu, kjer dobijo pakete z hrano in tudi oblačila.
Toda, kaj se dogaja vse pogosteje? Nekateri podatki kažejo na to, da čedalje manj ljudi zaprosi za socialno pomoč. Vendar to še ne pomeni tega, da je socialno ogroženih ljudi čedalje manj. Pomeni lahko, da je ljudi strah zaprositi za socialno pomoč, strah jih je stroškov, ki jih bi lahko naredili svojim otrokom, namreč le ti bi morali dolg staršev poplačati nazaj.  Novi kriteriji, ki določajo kandidate, ki so upravičeni do socialne pomoči so čedalje bolj ostri, cene dobrin pa še naprej rastejo, zato se bo položaj v prihodnosti samo še poslabšal.

 

 

Najpogostejši vzroki revščine, posledice in skupine ljudi, ki jih je prizadela revščina


Med najpogostejše vzroke revščine štejemo izgubo službe oziroma brezposelnost. Izguba delovnega mesta pa pripelje v revščino, saj si ne moremo več privoščiti enake količine hrane. Finančna nesposobnost pa nas lahko prisili v brezdomstvo, nesposobnost izobraževanja, nezmožnost za uresničitev osnovnih življenjskih potreb in večjo smrtnost. Med najbolj ogrožene skupine ljudi spadajo starejši državljani, saj je pri njih poleg revščine prisotna še fizična ovira. V to skupino spadajo še kronični bolniki in invalidi. Med ogrožene pa še prištevamo brezdomce, otroke, ženske, begunce, priseljence, ljudi z nizko izobrazbo in brezposelne.


Registrirana brezposelnost po območnih službah Zavoda za zaposlovanje – marec 2012

 
V marcu se je brezposelnost v nekaterih mestih Slovenije znižala, kar je razveseljiva novica za socialno stanje v državi. Spodaj pa je podan graf, iz katerega so razvidne vrednosti registriranih brezposelnih oseb.


Brezposelnost 2005–2012
 


Kot opazimo v zgornjem grafu, je brezposelnost v obdobju 2005–2012 nekoliko nihala. Med letoma 2007 in 2008 smo zabeležili dokaj nizko brezposelnost, ki je bila najmanjša v vzetem obdobju. Vse do leta 2008 je brezposelnost vztrajno padala, vendar pa je kmalu nastopila recesija, ki je prinesla hude čase, predvsem za socialno šibko prebivalstvo. Brezposelnost prebivalstva je eden od dejavnikov, ki imajo velik vpliv na socialno stanje prebivalstva. Socialna neenakost se v tem obdobju še poveča.

Eden izmed najpomembnejših kazalcev socialne neenakosti je zaposlenost oziroma brezposelnost. Stopnja brezposelnosti v Sloveniji narašča. Leta 2011 je bila 8,2-odstotna, leta 2010 7,3-odstotna, leta 2009 5,9-odstotna ter leta 2008 4,4-odstotna.





3. Možne rešitve in napake v reševanju problema socialne neenakosti


Dijaki so iskali rešitve v višanju davkov za bogatejši sloj in tako razbremenitev nižjega sloja. Ustvarjanje novih delovnih mest in zagotovitev plač. Povišanje minimalne plače. Mnenja so, da vlado ne zanimajo trenutne razmere revnih, zatiskajo si oči glede tega, kaj se dogaja revnim in ne ponujajo dobrih rešitev za odpravo socialnih neenakosti v naši državi. Najprej bi bilo potrebno zmanjšati plače politikom in nato še poskrbeti za tajkune, ki si izplačujejo gromozanske plače in nagrade, ki jih dobijo na plečih pridnih delavcev z minimalno plačo. Štipendije bi morale pripadati otrokom iz revnih družin, jim tako pomagati do boljše izobrazbe in boljše službe. Denar, ki ga država dobi od davkoplačevalcev, bi bilo potrebno vložiti v izgradnjo novih podjetij oziroma ponuditi pomoč tistim, ki propadajo.

 


Kaj bi morali storiti, da bi odpravili prevelike razlike med bogatimi in revnimi?


Dijaki vseh sodelujočih šol so zapisali tudi predloge oziroma rešitve, s katerimi bi zmanjšali socialno neenakost oziroma razlike med bogatimi in revnimi:

•    Dijakinje iz Ljutomera bi uvedle brezplačno izobraževanje brezposelnih, dale bi prednost domači delovni sili pred tujo, zagotovile bi možnost brezplačnega stanovanja v času študija za študente, ki prihajajo iz družin z drastično nizkimi prihodki in poskrbele bi za več promocije lokalnih izdelkov z namenom, da bi ljudje začeli kupovati lokalne proizvode in s tem podpirali lokalne kmete, obrtnike.

•    Dijaki iz Slovenske Bistrice bi zagotovili sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje, denarno socialno pomoč bi zagotovili osebam, ki zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti, višino minimalnega dohodka za posameznega družinskega člana bi določili v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka.

•    Dijaki iz Naklega bi zvišali minimalne plače tistim, ki v resnici delajo, in zmanjšali dohodke tistim, ki nič ne delajo.

•    Dijakinje iz Ljubljane bi uvedle štipendiranje otrok iz revnih družin, znatno bi obdavčile premoženje in prihodke bogatih ter apelirale na državo, da bi le-ta povečala socialno pomoč revnim družinam. Dijakinje so še predlagale, da bi morala država ustvariti pogoje za razvoj gospodarstva in odpiranje novih delovnih mest

 

Vir: Srednja šole za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo v Ljubljani

•    Dijaki iz Zagorja bi uvedli davke na premoženje, nepremičnine, luksuzne stvari, zagotovili bi nova delovna mesta z odpiranjem perspektivnih tovarn, sprejeli bi take zakone, ki bi bili primerni za vse ljudi, ne glede na to, koliko denarja imajo.

•    Dijaka iz okolice Krškega in Sevnice bi zagotovila višjo državno socialno pomoč gospodinjstvom z manj kot 500 evri prihodka, uvedla bi prispevek bogatejših v fond, iz katerega bi bila sredstva namenjena nakupu dobrin za manj premožne, znižala bi plače poslancev in povišala pomoč gospodinjstvom, v katerih je zaposlen le en član.

•    Dijaki iz Kranja bi povišali minimalne plače in zvišali plače delavcem, ki v resnici delajo, da bi tako imeli višjo plačo kot tisti, ki prejemajo le socialno pomoč, s čimer bi zmanjšali brezposelnost. Nižji sloj bi razbremenili davkov, višji sloj pa obremenili z višjimi davki.

Dijaki nekaterih sodelujočih srednjih šol so podali tudi mnenje o projektu Venus:

•    Dijakinje iz Ljutomera doslej niso poznale projekta Venus. Menijo, da je projekt utopičen, ker so cilji zastavljeni previsoko. Strinjajo se, da je namen dober in da (če bi projekt uspelo izvesti v zadanem obsegu) bi bile posledice zelo pozitivne, toda spremembe, ki jih snovalci projekta pričakujejo oz. zahtevajo, so drastične. Njihova pričakovanja, kot so to, da bo obstoječe gospodarstvo zamenjalo gospodarstvo, ki bo temeljilo na virih, da se bo družba lahko odpovedala denarju, da bo obstoječo tehnologijo zamenjala nova, sicer učinkovitejša, vendar izjemno draga ipd., so po mnenju dijakinj pretiravanje. Dijakinje se strinjajo, da je skoraj vsa tehnologija, ki jo načrt za preoblikovanje sveta vsebuje, na voljo že danes, toda gre za visokotehnološke naprave, ki si jih ne more privoščiti skoraj nihče. Dijakinje so še zapisale, da jim sprememba v mišljenju ljudi ne deluje prepričljivo. Prepričane so, da bi bilo mogoče želeno spremembo doseči pri tistih, ki verjamejo v ta projekt in menijo, da ga je možno izvesti, bogati ljudje pa zagotovo ne bodo spremenili svojih vzorcev obnašanja. Dijakinje verjamejo, da bi bilo več koristi, če bi namesto utopičnega znanstvenofantastičnega plana zahtevali spremembe v obstoječem sistemu.

•    Dijaki iz Slovenske Bistrice so se prvič srečali s projektom Venus in niso takoj razumeli, kaj jim ustanovitelj želi povedati. Proučili so angleško in slovensko stran in projekt predstavili tudi v razredu. Ideja se jim zdi dobra, lepo bi bilo, če bi lahko živeli brez denarja, razlika med premožnejšimi in revnimi pa bi se močno zmanjšala. Toda dijaki menijo, da se vse skupaj zdi precej nemogoče, kajti slej ko prej bi nekdo spet uveljavil denar in ljudje bi se znova razdelili na revne in bogate. Dijaki se strinjajo, da je projekt Venus utopija, saj so ideje projekta neuresničljive.

•    Dijakinje iz Ljubljane so o projektu Venus vprašale strokovno delavko Centra za socialno delo Domžale, ki jim je povedala, da je takšno razmišljanje precej utopično. Dodala je še, da naša kultura ne ceni skromnosti, da si hitro želimo ugodnega oziroma lagodnega življenja, saj kupujemo stvari, ki jih nujno ali pa sploh ne potrebujemo, da si želimo večjega zaslužka, da bi si privoščili dobrine.

•    Dijaki iz Zagorja menijo, da je projekt Venus zaenkrat še utopija in ni dosegljiv, mogoče čez določen čas. Zapisali so, da ima projekt Venus cilje, ki bi bili težko sprejemljivi v današnjem svetu, kjer prevladujejo materialne dobrine. Dijaki so prepričani, da ljudje ne moremo spremeniti načina življenja čez noč – morali bi iti po korakih, postopoma in tako začeti spreminjati sebe in svet okrog nas.

•    Dijaki iz Kranja menijo, da je projekt Venus celosten načrt, ki prikazuje, kako bi ekonomijo virov uvedli v življenje ljudi. Dijaki so zapisali, da celoten projekt temelji na ogromnih količinah energije, pridobljene na okolju prijazen način. Energija bi poganjala inovativna, večdimenzionalna, geometrična krožna mesta in mesta na vodi, ki bi služila raziskavam in razvoju, bivanju, ustvarjanju in zabavi. Vsa mesta bi bila avtomatizirana, tako kot tudi celotna proizvodnja. Računalniki bi znali sami določiti pravilnost človeškega odločanja in preverjanja hipotez, zato bi se odločitve vedno bolj prepuščale tehnologiji. Večina zakonov bi bila vgrajenih v tehnologijo tako, da jih ne bi bilo mogoče kršiti. Dijaki so še zapisali, da bi naj postala človeška življenja zaradi takega načina življenja veliko bolj vredna.

 

 

Na spodnji sliki je prikazan ta prepad me revnimi in bogatimi. Na eni strani so revni, ki komaj preživijo iz meseca v mesec , na drugi strani pa tisti, ki si lahko privoščijo luksuz.


 
Ugotovite, kateri so revni in bogati ?


4. Zaključek


Pa poglejmo, kaj smo se o tej žal zelo aktualne temi, problematiki naučili in spoznali dijaki Dvojezične srednje šole Lendava …

Miša Gabor:
Prišla sem do spoznanja, da dokler bomo imeli takšno vlado, takšen odnos do drugih, bo vedno obstajala socialna neenakopravnost. Prav grozno je, da se ne zavedajo, da obstajajo ljudje, ki komaj preživijo iz meseca v mesec in imajo poleg tega še šoloobvezne otroke in vseeno ne ukrepajo ali vsaj poskušajo izboljšati življenje tistih, ki so na sami meji preživetja. Ne glede na regijo, v kateri so bile izvedene ankete, so bili rezultati podobni, saj je ljudi, ki so socialno ogroženi vedno več in je bistveno nemogoče preživeti s 500 evri prihodka na mesec. Tukaj bi morala ne samo država, temveč tudi podjetja sama ukrepati, da zaposlijo tiste, ki so socialno najbolj ogroženi. Vsi se strinjamo, da bi bilo za izboljšanje stanja potrebno zgraditi nova podjetja, ampak to tudi ni dolgoročna rešitev, saj je konkurenca zelo velika in je težko ustanoviti podjetje, ki bo konkurenčno in bo imelo dobiček. Moje mnenje oziroma moj pogled na rešitev socialnih neenakosti se glasi, da bi morala vsa podjetja zaposliti več delavcev, premisliti glede ustanovitev novih podjetij, saj s tem, ko se zvišuje število zaposlenih, se zvišuje tudi količina denarja, ki priteka v državno blagajno. Minimalno plačo je potrebno zvišati, saj s tem, ko dobimo večjo plačo, več potrošimo v trgovinah, na posameznih izdelkih oziroma storitvah in ravno od tega so odvisna številna podjetja, od prodaje izdelkov. Začarani krog? Ali bomo dočakali, da popolnoma izgine srednji sloj prebivalstva? Morda se ne zavedamo, da je ravno srednji sloj  tisti, ki drži državo nad vodo. Kaj bo, ko bo popolnoma izginil srednji sloj prebivalstva?

 
ŽALOSTNO, AMPAK RESNIČNO!!

Patricija Horvat:
Nekateri ste se osvetlitve problema lotili na napačen način in svoje raziskave opravili v krogu svojih vrstnikov. Mogoče ste nekateri prišli do napačnih ugotovitev, vendar ste to tudi potrdili. Kot tudi sami veste, se veliko ljudi sramuje revščine in o njej ne želi govoriti. Mogoče dijaki ne vedo o dejanskih težavah svojih družin, saj  vendar ne razporejajo z denarjem oni, ampak njihovi starši.
Vendar pa je sploh spodbudno, da ste tako poglobljeno razmislili o tej temi. Saj veste, za vsako generacijo pravijo, da je nekaj posebnega in da bo v svetu nekaj spremenila. Zakaj ne bi bili mi tisti, ki bi premagali revščino in ji za zmeraj pomahali v slovo?

Tina Sobočan:
Iz odgovorov, anket in raziskovanj drugih šol sem ugotovila, da v naši okolici prevladuje srednji sloj prebivalstva. Vse več pa najdemo takih, ki si s svojimi prihodki ne morejo zagotoviti osnovnih potreb za življenje. Res je, da take družine dobivajo socialno pomoč, vendar je prenizka.
Da bi odpravili velike razlike med revnimi in bogatimi, bi morali to storiti postopoma. Morali bi se odpovedati luksuznim stvarem (jahte, vikendi …), zagotoviti bi morali nova delovna mesta, urediti zakone, da bi bili enakopravni, tako bi učinkovito zmanjšali neenakost.
Po mojem mnenju so se dijaki drugih šol izredno potrudili in me prijetno presenetili. Zbrali so ogromno podatkov, iz katerih lahko razberemo, da je neenakost čedalje večja. Jaz bi mogoče dodala še kaj o oblikah družbene slojevitosti (kastni sistem, sužnjelastništvo, razredi, stanovi).
Všeč mi je, da smo se tudi mi dijaki malo poglobili v problematiko današnje družbe, da bomo lažje spremljali, kaj se dogaja z našo državo in z nami in da bomo lažje sprejemali odločitve.

Patricija Prendl:
Moje osebno mnenje je, da je 35 € premalo, da jih damo na stran za elektriko (posebej v današnjem sodobnem času), glede interneta, telefona in televizije se strinjam, namreč danes se najde veliko ugodnih ponudnikov. Če štiričlanska družina porabi za hrano na mesec 190 € je to po moje premalo. Če imamo samo 3 obroke dnevno, potem gre skoz, ampak malokdo je samo trikrat dnevno. Vsak si privošči vmes kakšno jabolko, sendvič, jogurt … Torej za hrano se porabi več denarja, kot lahko beremo v raziskavah šol. Tudi pri prevoznih sredstvih zapravimo veliko denarja, še posebej zdaj, ko se cene goriv nenormalno dvigujejo. Glede oblačil se strinjam. Vse je odvisno od posameznika.
Med prebiranjem odgovorov drugih dijakov sem bila pozitivno presenečena, namreč večina jih razmišlja enako kot jaz. Torej kot odgovor na vprašanje, kako rešiti problem, so navedli večje obdavčenje bogatih, obdavčenje luksuznih stvari, nepremičnin, zagotoviti delovna mesta brezposelnim, bolj premišljeno razdajali socialno pomoč, urediti zakone tako, da bodo RES vsi enaki pred njim, ne glede na status, moč in denar, bogatejši bi dajali denar v fond, iz katerega bi bila sredstva namenjena izključno nakupu dobrin za manj premožne, znižanje plač poslancem, hkrati pa zvišanje plač tistim, kjer je v gospodinjstvu zaposlen samo eden član, omogočiti prehod po družbeni lestvici, brezplačno izobraževanje revnejših otrok, prednost domače delovne sile pred tujo, večja promocija lokalnih izdelkov, pridelkov, tako da bi potem kupovali pri domačih ter brezplačno bivanje tistih študentov, katerih starši so brezposelni.
Najboljša ugotovitev se mi je zdela ta, da je socialna neenakost posledica človekove pohlepnosti. Da bi odpravili socialne neenakosti, bi se morali lotiti najprej tega individualno, nato bi se rezultat na globalni ravni pokazal kot posledica le tega.

Huso Jusić:
Po mojem mnenju se mladi in vsi ostali še kako zavedamo današnje situacije, smo pa soočeni z zidom, ki se mu pravi država in »lopovi«, in ga je zelo težko zrušiti.
Sem namreč mnenja, da ne bomo odpravili nobene neenakosti, dokler se država ne zbudi iz globokega sna in začne končno poslušati tudi nas, tiste »male« državljane, ki smo v bistvu njeni predstavniki in jo ženemo naprej, kljub temu, da nas ona z vsemi silami zavira.
Enostavno povedano; socialna neenakost je bila, še je, še bo, samo da ne poznamo dneva, meseca, leta, stoletja, kdaj bo odpravljena.

Tjaša Stanko:
Velikokrat se pojavlja vprašanje, kolikšna je podpora varčevalnih ukrepov, ki jih uvaja naša vlada. Iz ankete, ki so jo opravili dijaki, je razvidno, da ni podpore.
Vidimo, da velika večina tega ne podpira. Zdi se nesmiselno, saj bo država privarčevala, ljudje pa bodo morali propasti. Torej se bo država spremenila v državno revnih.
Socialna neenakost se je že močno usidrala med nami.  Še naprej bo povzročala probleme in prepade med ljudmi, nastajala bo vse večja družbena slojevitost. Končen rezultat bodo sužnji na eni in bogataši na drugi strani. Srednjega sloja ne bo več. Pa se lahko temu upremo? S pravilnimi metodami bi nam moralo uspeti – zvišanje plač, zvišanje standarda, pomoč finančno slabim, večje možnosti za zaposlitev.

Enikő Éva Gaál:
Z rezultati dela drugih šol sem osebno zelo zadovoljna. Veliko podatkov smo pridobili v zelo kratkem času. Iz rezultatov raznih anket in intervjujev lahko razberemo, da veliko Slovencev niti ne ve, koliko ljudi jih obdaja s socialno šibkejšim stanjem. To, da veliko revnejših niti ne prizna svojega statusa, pa sploh ni presenetljivo, saj ima družba do takih oseb velikokrat diskriminiran odnos.
Zanimivo se mi zdi, da so izračuni za 4-člansko družino s prihodkom 500 evrov pokazali, da se dejansko da s takšnim prihodkom celo preživeti.
Menim, da se socialne neenakosti ne da kar tako odpraviti. Obstajajo razne teorije, kot je tudi Projekt Venus, ki pa se vsem zdi preveč utopičen. Brez denarja si življenja niti ne predstavljamo, naša družba tako ali tako ne ceni skromnosti. Tema mogoče ni tipično priljubljena tema za mlade, vendar se mi zdi, da so se tudi sodelujoče šole z raziskavo dobile nekaj znanja in večji vpogled v današnjo družbo in v problematiko socialne neenakosti.

Elisa Halas:
Raziskovalno nalogo naj zaključim z verzi pokojnega Johna Lennona iz pesmi Imagine/Zamisli si: »Zamisli si, da ni lastnine, ne vem, če sploh lahko? Brez pohlepa in gladu bratstvo med ljudmi naj bo. Pomisli, da prav vsi ljudje si naš svet dele.« John Lennon v tej svoji pesmi opisuje popoln svet brez sovraštva in vojn, brez razlik med revnimi in bogatimi, belimi in črnimi, vernimi in nevernimi. Zamišlja si svet miru, harmonije, sodelovanja. Toda … kje obstaja tak svet? Ali sploh kje obstaja?! Ali še lahko upamo v svet brez sovraštva in vojn, brez razlik med revnimi in bogatimi, med belimi in črnimi? Ali lahko sanjamo o svetu miru, v katerem smo vsi enaki? Lennon je bil prepričan, da obstaja tak svet: »Vem, porečeš, ti kar sanjaj, a povem ti, nisem sam, upam, da se nam pridružiš in naš svet bo kot en sam!« Jaz se mu v mislih pridružujem in upam, da bom lahko v življenju tudi sama velikokrat pripomogla k temu, da bo na našem planetu čim manj neenakosti in razlik.

Monika Horvat:
Sam projekt se mi je zdel zelo poučen, saj je prispeval k razmisleku različnih problematik v danešnji družbi. Menim, da bi morale pri tem sodelovati vse šole, da bi čim več dijakov izvedelo za take stvari, saj gre za našo prihodnost. Če ne bomo mi ničesar naredili, se ne bo samo od sebe nič izboljšalo. Moramo pa se zavedati, da bo brez sprememeb in ukrepanja samo še huje. Bogati bodo vedno bolj bogati, revni pa vedno bolj revni. Sloj revnih ter razlike med revnimi in bogatimi pa se bodo zelo povečale. Brez pristopa k problematiki socialne neenakosti bo čez nekaj časa šolstvo, zdravstvo ... plačljivo in bodo te stvari le še prioriteta bogatih. Ali si želimo tak svet in tako družbo? Menim, da smo vsi enakega oziroma vsaj podobnega mnenja. Zato pohitimo in skušamo nekaj spremeniti. Tudi le tako majhna skupina ljudi, lahko pripomore k spremembam.

Saša Juretič:

Raziskovanje naše teme, socialna neenakost, se mi je zdelo zelo zanimivo in poučno. Izvedela sem namreč, kako težko se preživljajo družine z drastično nizkimi prihodki in zanimive načine za zmanjšanje razlik med bogatimi in revnimi. Še posebej zanimivo pa se mi je zdelo dejstvo, da so skoraj vse šole razmišljale v podobni, če ne celo enaki smeri in so poiskale zelo podobne rešitve. Raziskovalna naloga mi je dala vedeti tudi to, da je v vsakem od raziskovanih krajev kar nekaj takih, ki se težko prebijajo skozi mesece in je iskanje rešitev več kot potrebno, kljub temu, da večina "wiki raziskovalcev" za njih utopičen
projekt Venus kot rešitev pri odpravi socialnih razlik med ljudmi zaenkrat pušča ob strani.

 

 


Comments (0)

You don't have permission to comment on this page.