| 
  • If you are citizen of an European Union member nation, you may not use this service unless you are at least 16 years old.

  • You already know Dokkio is an AI-powered assistant to organize & manage your digital files & messages. Very soon, Dokkio will support Outlook as well as One Drive. Check it out today!

View
 

Stran z vprašanjem S1, kjer objavite svoje odgovore

Page history last edited by Tina Križnar - BC Naklo 11 years, 11 months ago

 


Globalno pomanjkanje pitne vode je v tem stoletju eden največjih svetovnih problemov. Zdi se nam, da je naslednje vprašanje ključno za našo prihodnost:

  1. Kako v 21. stoletju ohraniti pitno vodo?

1. 1 Težave s pitno vodo so vedno večje. Kje na svetu sploh še imajo kvalitetno pitno vodo? Izdelajte karto sveta in označite mesta z različno kvaliteto vode (uporabite različne barve za različne kvalitete).
1. 2 Tudi v Sloveniji se pojavljajo vedno večje težave z onesnaženjem pitne vode. Kje so vzroki zanje in kako rešujemo težave s pitno vodo?
1. 3 Zadnje čase se v medijih pojavlja trditev, da bo naslednja svetovna vojna vojna zaradi vode. Ali je mogoče, da ta napoved drži? Komentirajte jo in komentar podprite z dejstvi.

 

Global water scarcity is one of the world's biggest problems in this century. We believe the most important question for our future is:

1. How to preserve clean drinking water in 21st century?

           1. 1 Problems with drinking water are increasing. Which parts of the world still have clean water?
                 Make a map of the world and use different colours to show the quality of water around the world.

           1. 2 Slovenia is also facing with increasing problems of water pollution. What are the causes and how do we solve these problems?

           1. 3 Lately, the media claims the next world war will be the war for water. Could this statement be true?
                 Comment and support your ideas with facts. 


S2 Srednja šola za FKZ, Ljubljana

Odgovor:

 

ObjavaSSFKZ-20120415-voda.docx

 


S3 Srednja šola Zagorje

Odgovor:

 

PITNA VODA

 

1.) Tudi v Sloveniji se pojavljajo vedno večje težave z onesnaževanjem pitne vode.. Kje so vzroki za onesnaževanje pitne vode v vašem kraju in kako ga rešujejo pristojne službe ali krajani sami? (metoda za delo naj bi prosta izbira)

2.) Ste morda tudi že sami ali bi lahko še kaj naredili za rešitev tega problema? Navedite predloge ali opišite, kaj ste že naredili za rešitev tega problema.)

3.) Zadnje čase se v medijih pojavlja trditev, da bo naslednja svetovna vojna vojna zaradi vode. Ali je mogoče, da ta napoved drži? Komentirajte jo in komentar podprite z dejstvi.

 

ODGOVORI OZ. RAZMIŠLJANJA:

 

  1. Vzroki za onesnaževanje pitne vode v Trbovljah, pa tudi večinoma povsod po Sloveniji, so v neurejenem odvajanju in čiščenju odpadnih voda iz gospodinjstev. Neočiščene odpadne vode iz gospodinjstev (iz kuhinj in kopalnic) se pogosto speljane v vodotok (potok, reko) ali kar v naravo. Fekalne bakterije, ki so sestavni del človeških iztrebkov, in različne organske in anorganske snovi iz odpadne vode tako lahko preidejo v podtalnico in v zajetja pitne vode.

Za zmanjšanje tega problema je država sprejela strategijo in zakonodajo ravnanja z odpadnimi vodami, po kateri je potrebno urediti področje odpadnih voda. Zato se v mestu pospešeno gradijo kanalizacijski priključki na javno kanalizacijo, ki odpadne vode iz vsega mesta vodi na centralno čistilno napravo, kjer se ustrezno očistijo. Na podeželju, kjer ni javne kanalizacije, pa morajo gospodinjstva čistiti odpadno vodo v malih komunalnih čistilnih napravah, rastlinskih čistilnih napravah ali jo odvajajo v neprepustne greznice do konca leta 2017, na vodovarstvenem območju pa do konca leta 2015. Okoljska inšpekcija in občinska komunalna inšpekcija opravljata nadzor nad odvajanjem odpadne vode.

 

 

Čistilna naprava 

 

  1. Kaj lahko naredi posameznik za čistejšo pitno vodo:

-          Poskrbi za pravilno odvajanje in čiščenje odpadne vode.

-          V kanalizacijo in v okolje ne zliva odpadnega in motornega olja, barv, lakov, topil in drugih nevarnih tekočin. Te snovi skupaj z embalažo prinese v zbirne centre za odpadke, ki jih upravljajo komunalna podjetja.

-          Ravno tako ne odlaga nevarnih odpadkov v naravo, npr. baterij, akumulatorjev, starih zdravil, pesticidov. Tudi te odnese v zbirni center.

-          V gospodinjstvu ne pretiravamo z uporabo čistil, razkužil, pralnih sredstev.

-          V kmetijstvu in vrtičkarstvu omejimo uporabo pesticidov (sredstev za zaščito rastlin) in umetnih gnojil.

-          Pri gnojenju z gnojevko upoštevamo navodila za gnojenje in to izvajamo le ob ustreznih pogojih (deževno obdobje, že razvita vegetacija). Voda v okolju neprestano kroži. Zato vse škodljive snovi, ki jih odvržemo v okolje, lahko preko tega krogotoka preidejo v pitno vodo in s tem v našo pijačo in hrano.

 

Rezervoarji

 

 

  1. Zaradi delovanja človeka (industrija, promet) prihaja v zadnjih desetletjih do klimatskih    sprememb. Nastajajo tudi ekstremni pojavi kot so izrazite suše in izraziti nalivi. Voda po svetu tudi ni enakomerno porazdeljena, ponekod jo primanjkuje, drugje jo je v izobilju. Prihodnost bo zaradi vsega tega verjetno prinesla še večja nihanja v razpoložljivosti pitne vode in gospodarsko bodo uspešnejše  tiste države, ki bodo imele dovolj pitne vode. V kolikor bomo gospodarno in odgovorno ravnali s pitno vodo in s celotnim okoljem, do svetovne vojne zaradi pomanjkanja vode ne bo prišlo.

 

 

 

Zemljevid podtalnice in vodnatosti rek v Sloveniji

 

 

"INTERVJU"

Intervjuvali smo osebo, ki veliko pripomore k boljšim razmeram pitne vode in k boljšemu ter učinkovitejšemu ločevanju odpadkov,ga. Vlasto Medvešek Crnkovič.

 

 

  1. Kdo vas je navdušil za to delo?

Za to delo sem se odločila na podlagi razmer, ki jih vidimo v vsakodnevnem življenju.

  1. Koliko časa se ukvarjate s tem?

V tem poklicu delam že 13 let.

  1. Kaj vam predstavlja pitna voda?

Pitna voda mi predstavlja vir življenja.

  1. Kaj menite o pretirani uporabi vode v vsakodnevnem življenju?

To je vsekakor nepotrebno, pitne vode je škoda (npr. pranje avtomobil, zalivanje rož, za to se lahko uporabi tudi deževnica). Uporaba vode pa vsako leto upada, kar pa ni najboljše. Za to pa je kriva industrija.

  1. Kaj bi se lahko še izboljšalo na tem področju?

Boljše ravnanje z odpadno vodo, dodaten nadzor nad vodooskrbnimi objekti, dodaten vir pitne vode, kvaliteta pitne vode ...

 

 

 

Viri: 

·         Vlasta Medvešek Crnkovič

            Komunala Trbovlje d.o.o. (upravljavec Javnega vodovoda Trbovlje in kanalizacije ter

            Centralne čistilne naprave v Trbovljah)

·         ATLAS SVETA za osnovne in srednje šole

·         http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/sesko3315.pdf

 

 

 

 


S4 Šolski center Krško-Sevnica

Odgovor:

 

1.    Največji krivec za onesnaževanje vode je človek. Vzroki za onesnaževanje vode pri nas so gnojila, pesticidi s kmetijskih površin, kemična sredstva, odpadki, klimatske spremembe, naraščanje prebivalstva na področjih, ki so že prenaseljena, v zraku se voda onesnaži tudi s plini. Prav tako so tu še razne tovarne, železarne, hidroelektrarne, ki onesnažujejo reke, kot npr. pri nas Nuklearna elektrarna Krško, ki onesnažuje reko Savo.
Za takšne stvari pri nas skrbi Kostak. Poglavitna naloga podjetja je, da uporabnikom zagotovijo kvalitetno pitno vodo. Poskrbi tudi za odvoz odpadkov, da bi pa zmanjšali onesnaževanje voda, so zgradili kanalizacijsko omrežje na področju Krškega polja. Priporočili so tudi uporabo zbiralnika padavinskih voda. Krajani pripomorejo k temu, ko se držijo njihovega režima, in tudi sami sami čim manj odmetavajo odpadke v naravo. V anketi pa smo izvedeli, da se večina strinja, da bi lahko vsak posameznik zmanjšal onesnaževanje pitne vode.
2.    Spoštovanje režima, določenega na vodovarstvenih območjih, lahko prispeva k ohranjanju in izboljšanju kakovosti pitne vode. S pravilnim ravnanjem lahko preprečimo, da se kakovost vode poslabša. Tudi mi kot najstniki imamo vpliv na onesnaževanje vode, sicer ne takega kot odrasli, lahko pa kljub temu pripomoremo k temu, da bi bila voda čim manj onesnažena. Najstniki  bi lahko bili bolj prijazni do okolja in bi metali odpadke tja kamor sodijo, ter se vsako leto pridružili akciji Očistimo Slovenijo, to skuša večina od nas tudi upoštevati.  Glede uporabe škropiv, gnojil in podobnih stvari pa imajo odrasli več vpliva, za kar pa menimo, da sploh tisti, ki imajo več obdelovalnih površin in se ukvarjajo s kmetovanjem, vedno bolj prestopajo k drugačnemu kmetovanju in uporabljajo manj gnojil, ki kvarijo kvaliteto vode. Za vse kmetovalce so ves čas organizirana tudi predavanja, ki jih vodijo k pravilnemu ravnanju, da bi čim bolj zaščitili vodo in okolje samo.
3.    V prihodnosti bi lahko prišlo tudi do naslednje svetovne vojne zaradi neenakomerne razdeljenosti vode po svetu, saj mora imeti vsak zemljan pravico dostopa do pitne vode. Voda je pomemben vir za življenje, ki lahko v primeru, da je onesnažena zmanjša zdravje ljudi. Kajti po svetu več kot tri milijone ljudi letno umre zaradi pitja onesnažene vode. V prihodnosti bo pitna voda predstavljala velik problem, s katerim se bomo soočali tako mi kot tudi narava sama in z njo vsa živa bitja.

 


S5 Gimnazija Kočevje

 Odgovor:

 

1. Kako v 21. stoletju ohraniti pitno vodo? 

Izboljšati moramo odnos do okolja. Če to storimo, bomo zmanjšali onesnaževanje okolja in s tem posledično vplivali na kvaliteto podtalnice, po drugi strani pa tudi zmanjšali naš vpliv na klimatske spremembe, ki se dogajajo, in so posledica neprijaznega odnosa do narave. 

 

1.1 Tudi v Sloveniji se pojavljajo vedno večje težave z onesnaženjem pitne vode. Kje so vzroki za onesnaženje vode v vašem kraju in kako ga rešujejo pristojne službe ali krajani sami? 

Vzroki so predvsem v neustreznem odvajanju odpadnih voda. Tako se srečujemo s kanalizacijskim omrežjem, ki ne tesni, z neustrezno zgrajenimi greznicami ter neprimernim čiščenjem odpadnih voda. Naslednji velik problem je onesnaževanje, ki je povezano s kmetijstvom. Še en problem so divja odlagališča odpadkov in nasploh odnos človeka do narave. Z malomarnim obnašanjem mečemo oz. odlagamo v naravo različne škodljive snovi. Javno podjetje, ki izvaja oskrbo s pitno vodo, žal nima veliko pristojnosti, s katerimi bi lahko vplivalo na zmanjševanje onesnaževanja okolja. V skladu z veljavno zakonodajo ima država pristojnost, da določa vodovarstvene pasove* in njene inšpekcijske službe imajo pooblastilo, da kontrolirajo in sankcionirajo nedovoljene posege in početja v vodovarstvenih pasovih. Žal ugotavljamo, da pri tem niso preveč uspešni. Tako nam ostaja zgolj možnost, da z ozaveščanjem in opozarjanjem ljudi vplivamo na spremembo našega odnosa do narave, da opozarjamo na napake ter na dejstvo, da se nam narava maščuje. Upravljavec vodovoda se sooča z dejstvom, da ob ugotovitvi onesnažene vode v omrežju mnogi kažejo s prstom na njega kot krivca, nihče pa se ne vpraša, kdo je vodo onesnažil in zakaj je voda na zajetju neprimerna za uživanje. Tako smo v mnogih primerih prisiljeni z različnimi tehničnimi rešitvami poskrbeti za izboljšanje kvalitete vode, ki jo odvzemamo na zajetjih.

 

*Vodovarstveni pasovi so področja, ki neposredno vplivajo na kvaliteto vode. Poznamo tri taka področja. Prvi, drugi in tretji vodovarstveni pas. Prvi je najožje področje, ki ima neposredno vpliv na kvaliteto vode. Gre za področje okoli samega zajetja, kjer morebitne onesnažitve ni mogoče preprečiti. Tukaj veljajo izjemno strogi pogoji in je natančno določeno, kaj se sme tu početi in kaj ne. Drugi pas pomeni ožje področje zajetja, kjer veljajo nekoliko manjše omejitve kot v prvem varstvenem področju. Tretji pas je širše varovanje vodnega zajetja. Na tem pasu veljajo še manjše omejitve o tem, kaj vse se tu sme dogajati. 

 

1.2 Ali ste morda tudi vi mladi že ali bi še lahko naredili kaj za rešitev tega problema? 

Ljudi bi morali ozaveščati in opozarjati na probleme, ki trenutno morda niso vidni, prisotni pa definitivno so. Morali bi varčevati z vodo, ne pretiravati z gnojenjem, ki tako onesnažuje podtalnico… Prebivalcem kočevske, ribniške, kostelske, loško-potoške in sodraške občine bi morali pokazati tudi statistike pitne vode drugod po svetu, saj menimo, da se ne zavedajo, kakšna dragocenost je, da lahko brez strahu pijejo pitno vodo iz pipe in jim ni treba kupovati ustekleničenih vod. 

 

1.3 Zadnje čase se v medijih pojavlja trditev, da bo naslednja svetovna vojna vojna zaradi vode. Ali je mogoče, da ta napoved drži? Komentirajte jo in komentar podprite z dejstvi. 

To je resnica. Že sedaj se po svetu dogajajo vojne za vire pitne vode. Te vojne so zaenkrat lokalno omejene. Mnogi trdijo, da je bila vojna med Izraelci in Arabci na Bližnjem vzhodu dejansko vojna za vodna zajetja in danes Izrael praktično nadzoruje vse pomembne vode vire na tem področju.

Del strategije razvoja dejavnosti oskrbe s pitno vodo predstavlja tudi prizadevanje za čisto naravo in čiste vode, saj si je brez tega nemogoče zamisliti varno vodooskrbo. Podatek, ki ga je bilo mogoče prebrati na svetovnem spletu, da je človek v zadnjih 50-ih letih onesnažil okolje v takem obsegu, kot so ga vsi predniki v celi zgodovini skupaj, veliko pove. Poleg velikih industrijskih onesnaževalcev in kmetijstva veliko škode naravi povzročijo tudi mnogi majhni onesnaževalci z neurejeno odvodnjo odpadnih voda, greznicami, ki niso vodotesno zgrajene, ustvarjanjem mnogih divjih odlagališč odpadkov, itd. Zaradi tega je vse manj čistih voda, ki jih lahko uživamo brez predhodne priprave. Posebno nevarnost za bodočo oskrbo s pitno vodo predstavljajo podnebne spremembe, ki kljub globalnemu povečanju padavin prinašajo daljša sušna obdobja. Vse več je površin, kjer se ljudje spopadajo s sušo. Na osnovi višanja temperatur mnogi znanstveniki z veliko verjetnostjo napovedujejo, da bosta čez dvajset let dve tretjini Zemljanov živeli v pomanjkanju vode, kar bo vodilo v begunstvo. Že danes pa ocenjujejo, da podnebne spremembe soustvarjajo okoli dvajset milijonov beguncev. Zaradi vsega tega je pred tremi leti Generalna skupščina Združenih narodov po 15 letih razprave potrdila resolucijo, ki dostop do čiste vode in sanitarij razglaša za človekovo pravico. V resoluciji je zapisano, da je pravica do varne in čiste pitne vode ter sanitarij bistvena pravica za polno uživanje pravice do življenja. Navaja se podatek, da po svetu 884 milijonov ljudi nima dostopa do varne pitne vode, kar 2,6 milijarde pa jih nima dostopa do osnovnih sanitarij. Zaradi bolezni, povezanih s pomanjkanjem teh dveh dobrin, na leto umre 1,5 milijonov otrok, starih manj kot pet let.  

 

Še naprej velja večkrat izrečena ugotovitev, da se kljub vse glasnejšim zahtevam po večji skrbi za našo naravo še vedno obnašamo neodgovorno, kar se še posebej pozna na mnogih vodnih virih. 

 

Na našem področju se dostikrat soočamo z mikrobiološko onesnaženostjo, nimamo pa težav s kemijsko onesnaženostjo, kar pomeni, da nimamo oziroma nikoli v zadnjih petnajstih letih nismo v pitni vodi zasledili prisotnosti nitratov, nitritov, težkih kovin, pesticidov in podobnih negativnih snovi. Glede mikrobiološke onesnaženosti pa je potrebno zastaviti vprašanje, zakaj do le-te na zajetjih sploh prihaja. Kot je že bilo nakazano, je največji povzročitelj onesnaženja človek, ki je glede na to dejstvo sam sebi največji sovražnik. S svojim nerazumnim početjem, zlasti z onesnaževanjem okolja, sami sebi povzročamo težave pri zagotavljanju kvalitetne oskrbe s pitno vodo. Še vedno ni dovolj zavedanja, da se nerazumni posegi v naravo maščujejo, kar se nujno odraža tudi na vodi, ki jo pijemo. Voda je na kraškem področju dosti bolj »ranljiva«. Če ne bi bilo raznih divjih odlagališč odpadkov, neurejenega odvajanja komunalnih odpadnih voda, poškodovanih ali nekvalitetno zgrajenih greznic in kanalizacijskih cevi, nekontroliranega izvajanja kmetijske dejavnosti, prometa in podobno, bi najbrž marsikateri vodovod lahko deloval brez predhodne priprave vode (npr. dezinfekcije). Ob navedenih dejstvih je upravljavec vodovodnih sistemov nemočen. Ostaja mu opozarjanje na pomembnost varovanja okolja in osveščanje vseh naših porabnikov, hkrati pa mora poskrbeti za čim prejšnje tehnično dograjevanje kritičnih vodarn in s tem odpravljati posledice, ki jih je nemaren odnos do okolja povzročil pitni vodi.    

Vir: INTERVJU Z DIREKTORJEM JAVNEGA PODJETJA HYDROVOD D.O.O. KOČEVJE, KI SKRBI ZA OSKRBO S PITNO VODO V OBČINAH KOČEVJE, RIBNICA, LOŠKI POTOK, SODRAŽICA IN KOSTEL 

Greta Gašparac, 2.b


S6 ESIC Kranj - gradbeno storitvena šola

Odgovor:

 

V časopisu Delo, dne 13 marec 2012, lahko v članku »S preskrbo z vodo ni večjih težav, vendar ...« preberemo,

 da imamo lahko zaradi lepega in sončnega vremena, ki traja dlje časa tudi težave – sušo.

 

Takrat se v vodotokih zaradi zmanjšane količine vode poveča koncentracija onesnaževal,

ki prehajajo v površinske vodotoke iz okolja, hkrati se zmanjša tudi možnost proizvodnje električne energije.

Poročali so, da so bili pred tem deževnim obdobjem, ki smo mu priča, vodni viri  v Kranju zaradi suše na minimumu -

vendar razmere še niso bile kritične.

 

Lahko dodamo, da je bila letošnja zima borna s padavinami – snegom,

ki pade v visokogorju in predstavlja zalogo vode v poletnih časih.

Te zaloge narava letos ni naredila. Kar nas mora še naprej skrbi,

čeprav smo trenutno  imeli nekaj dni dežja.

Vendar vodni primanjkljaj ostaja dejstvo.

 

Vodovodni sistem Kranj preskrbuje z vodo 59 500 prebivalcev.

Rok Oblak, sanitarni inženir iz Komunale Kranj zatrjuje, da je kranjska voda zdravstveno ustrezna

 – ne vsebuje patogenih mikroorganizmov in snovi so v koncentracijah, ki niso nevarne ljudem.

Pitno vodo dezinficirajo  z UV-napravami, poleti pa jo glede na vremenske razmere tudi klorirajo.

(vir: isti članek Delo)

 

V septembru 2011 pa  so imeli težave s pitno vodo v Tržiču.

Precej dijakov iz Tržiča hodi tudi na našo šolo in v tistem času jih je kar precej manjkalo zaradi zdravstvenih težav – črevesna obolenja.

Na koncu so pristojne službe zaključile, da salmonele v pitni vodi ni bilo, prav tako naj v vodi  ne bi bilo prisotnih fekalij.

Teden dni trajajočo zapoved prekuhavanja so vode preklicali, vendar  vira črevesnih obolenj niso odkrili.

http://www.dnevnik.si/novice/zdravje/1042472587)

 

Sicer so glavni onesnaževalci na Kranjskem enaki kot drugod: kmetijstvo s škropivi in pesticidi; greznice,

kjer še ni urejena kanalizacija.

Kolikor nam je znano imajo industrijski obrati (Sava, Iskra) urejene čistilne naprave.

Tudi posamezna gospodinjstva lahko vgrajujejo  biološke čistilne naprave.

 

Tako nas je zanimalo ali država tudi subvencionira male biološke čistilne naprave,

kot recimo že subvencionira toplotno izolacijo, toplotne črpalke, ...

Po brskanju po internetu smo ugotovili, da posamezne občine to izvajajo. Kranjska zaenkrat ne.

 

V "eko Novicah" , št. 53, letnik 15, marec 2012, (Eko sklad) pa lahko preberemo

"Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb 48P012", 

pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov in zasebnikov na območju Republike Slovenije.

Višina sredstev po tem pozivu znaša 25 milijonov EUR.

 

D) Varstvo voda za naslednje namene:

1) gradnjo oz. rekonstrukcijo čistilnih naprav za komunalne in/ali tehnološke odpadne

vode,

 

5) predpripravo in naprave za čiščenje oporečnih virov pitne vode.

 

 E) Odvajanje odpadnih vod ali oskrbo s pitno vodo za naslednje namene:

1) gradnjo oz. rekonstrukcijo javnih in zasebnih kanalizacijskih omrežij za komunalne

in/ali padavinske odpadne vode, ki se priključujejo na obstoječe čistilne naprave oz.

se čistilna naprava gradi istočasno,

2) gradnjo oz. rekonstrukcijo javnih in zasebnih vodovodnih omrežij.

 

V primeru, da se posamezna občina prijavi na razpis lahko prejme sredstva v višini 80 % naložbe + in

deluje s čiščenjem vode lokalno, vpliva pa globalno.

 

Naša dežela je lahko srečna, da je z vodo dobro preskrbljena. Vendar so evropski voditelji že leta 2008 opozarjali

(http://www.nytimes.com/2008/03/07/world/europe/07iht-migrate.4.10815080.html?_r=1),:

"da se bodo do leta 2020 zaradi globalnega segrevanja, zelo zmanjšale zaloge pitne vode in kmetiskih površin.

Na udaru bodo Afrika in bližnji vzhod. To naj bi povzročilo spopade na tem področju. Bližina Evrope naj bi zato pritegnila val ekoloških beguncev."

 

Vemo, da je bilo v 20. stoletju in ,tudi še danes, veliko vojn zaradi nafte, ki je glavni energent naše civilizacije.

Vendar nafta ni tako nujna za življenje, kot pa je voda, ki je posledično bistvena za pridelek na poljih. Ni vode - ni hrane!

Sklep: če so bile in so vojne zaradi nafte,  bodo zagotovo vojne zaradi vode in hrane.

 

Vprašanje je seveda, ali smo mi v Sloveniji zaradi dobre preskrbe z vodo ogroženi s strani drugih manj "vodno srečnih" držav?

Seveda je to mogoče.

Če pride do vala beguncev v Evropo, ga bomo zagotovo deležni tudi mi.

Slednje lahko zelo spremeni način življenja, kot ga poznamo danes.

 

Skrbi pa nas tudi suša, ki nas je pestila pretekla dva - tri mesece, ki nakazuje,

da bi tudi naša prekrba z vodo lahko presahnila.

V tem primeru bi tudi mi lahko postali begunci.

 

Obstaja pa tudi možnost, da Slovenija postane tisto,

kar so Saudova Arabija, Kuvajt in ostale dežele Bližnjega vzhoda  danes.

Postanemo lahko ena manjših izvoznic vode v svet.

Ob tem se nam lahko zgodi, kar se je zgodilo Iraku, se dogaja Iranu, Egiptu, Libiji, Afganistanu,...

Vse so imele (imajo) na čelu diktatorje in so bogate z nafto.

In govori se, da so bile napadene izključno zaradi pohlepa po nafti.

(http://www.katedra-on.net/index.php?option=com_content&task=view&id=156&Itemid=1)

In če je najbolj vplivna dežela na svetu šla v vojne zaradi žeje po nafti, nima zadržkov da gre v vojno zaradi vojne. Pika.

 

Sklep:

1. V našem interesu je, da s svojim ravnanjem z vodo poskrbimo, da ta ostaja čista in da je je v izobilju.

    Razlogov je veliko: od golega preživetja, ohranjanja narave, pa tudi možnosti ustvarjanja bogastva.

2.  Vojne zaradi vode ali česa drugega si ne želimo.

 

 

 


S8 Biotehniški center Naklo

Odgovor:

 

1.1) Kje so vzroki za onesnaževanje vode v vašem kraju in kako ga rešujejo pristojne službe ali krajani sami?

 

V sodobnem času je največji krivec za onesnaževanje pitne vode so:

- industrija ( hidroelektrarne )

- kmetijstvo ( poljedelstvo )

- gospodinjstvo ( kuhinja, kopalnica – odpadne vode – kanalizacija )

 

Vzroki za onesnaževanje vode v kraju Medvode – Jeprca, so predvsem kmetijstvo, poljedelstvo zaradi pesticidov, ki onesnažujejo tla in podtalnico, čisto vodo. Neurejeno odvodnavanje odpadnih voda  ( kanalizacija ) speljana v potoke,reke in celo morja. K onesnaževalcem pitne vode pa spada tudi gospodinjstvo ( kuhinja, kopalnica ).     

 

 

Krajani na Jeprci- Medvodah se ukvarjajo predvsem s kmetstvom, poljedelstvom zato uporabljajo predvsem naravna gnojila, naravne pripravke za zatiranje bolezni in škodljivcev.

 

Država pa sprejema zakon po katerem naj bi se uredilo odvodnavanje     odpadnih voda – kanalizacija ( država poskuša urediti večina neurejenih kanalizacij, ki so speljane v reke speljati do urejenih greznic).

 

 

1.2) Ste morda tudi že sami ali bi lahko še kaj naredili za rešitev tega problema?

 

IDEJE :

-      pravilno odvodnavanje ( kanalizacija )

-      uveljavljanje rastlinske čistilne naprave

-      v okolje ne mečemo nevarnih odpadkov kot na primer baterije, akumulatorje, pokvarjene motorje, razna kemična čistila, strupena okolju nevarna škropiva,…

   

 

1.3) zadnje čase se v medijih pojavlja trditev, da do naslednja svetovna vojna vojna zaradi vode. Ali je mogoče, da ta napoved drži?

 

Da, saj človek zaradi potreb, dejanj porabi preveč pitne vode. Ko bi  človek odgovorneje ravnal s pitno vodo in okoljem, nebi prišlo do pomislekov ali 3. Svetovna vojna do ali ne zaradi vode.

 

 

 

 

Slikovno gradivo: 

 

  

 

            

 

 


S9 Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer

Odgovor:

Ker je odgovor malo daljši, ga zaradi večje preglednosti pripenjamo v obliki priloge.

Odgovor

 


S10 Dvojezična srednja šola  Lendava

Odgovor:

 

Vmesno poročilo:

Trenutno je delo naše skupine še v fazi zbiranja gradiva, ki pa je v bistvu že skoraj popolnoma zbrano. Prehajamo v fazo pripravljanja, oblikovanja poročila ter oblikovanja mnenja, ki ga moramo še predebatirati.

Lp, Arjan, Benjamin, Mitja
FB: http://www.facebook.com/groups/196883453754067/


Odgovor:

S tem vprašanjem bi se dandanes morali veliko resneje ukvarjati, kot se. To je ključno vprašanje, ker so naša življenja odvisna od pitne vode, ki znaša le 0,036 odstotkov celotne zemljine vode. Pri tem moramo vzeti v upoštev, da populacija na Zemlji raste, s tem tudi potreba po pitni vodi, ki jo uporabljamo ne le za pitje, temveč tudi za pridelavo hrane, izdelkov itd.
 
Pri ohranjanju pitne vode igrajo številni faktorji, glavni med njimi so pa splošno onesnaževanje okolja, ozračja in vodovja. Dandanes zaradi industrije narave voda preveč trpi in to zaradi vsake vrste odpadnih snovi, ki obremenjuje in onesnažuje naravo. Sem spadajo odpadki, odplake, emisije, škropiva itd. Tudi pri izhlapevanju in padavinah se voda ne more takoj povsem obnoviti. Ta onesnažena voda nato škodi naravi v raznih oblikah, na primer kot kisli dež, seveda pa tudi pronica skozi zemljo v podtalnico in globalno onesnažuje zaloge pitne vode.
 
Da bi ohranili pitno vodo, moramo te naštete dejavnike zmanjšati. Vse snovi, oddane v naravo, ji morajo biti prijaznejše. Ljudje ne smemo biti preveč egoistični – ne smemo odpadkov kar tako odlagati v naravo, ne smemo doma kar brezbrižno porabljati več vode, kot je potrebujemo, ker se niti ne zavedamo, koliko nepotrebne vode porabimo za prazen nič.
 
V Prekmurju in na splošno v Sloveniji je precej velika onesnaženost zaradi škodljivih snovi, ki se uporabljajo pri kmetijstvu in poljedelstvu. Prav tako je del naše (ne)kulture kurjenje vsemogočih sintetičnih materialov, s čemer smo zasejali veliko vzrokov bolezni v prehranjevalno verigo. Že zgolj en vdih delcev dima zažganega PVC-ja je npr. teoretično dovolj, da zbolimo za rakom.
 
Te probleme v Prekmurju rešujemo predvsem z izgradnjio sortirnih in predelovalnih centrov za odpadke ter izgradnjo čistilnih naprav, konvecionalnih kot tudi naravnih. S tem ukrepom se odlagajne strupenih snovi zmanjša kar za dve tretjini in tako naredi naše okolje znatno čistejše ter veliko bolj kvalitetno za bivanje.
 
Mi sami se tudi zavedamo problema onesnaževanja pitne vode, zato tudi poskušamo ukrepati. Na žalost nismo tako disciplinirani, da bi lahko preprečili vsakršen višek porabljene vode, ampak že s tem, da se sami zavedamo težave in ozaveščamo druge okoli nas, naredimo veliko. Tudi sami sebi lahko izboljšamo kvalitetno pitne vode s filtrirnimi napravami za pipe, zaradi katerih lahko zmanjšamo morebitne zdravstvene težave, katerih razlog bi lahko bila onesnažena pitna voda, a tak način očiščevanja vode dolgoročno ne bo efektiven.
 
Pitna voda je – za razliko od olja – vitalni element, ker je nujen za vsako živo bitje, in ga zmanjkuje, zato lahko z lahkoto sklepamo, da je tretja svetovna vojna zaradi pomanjkanja vode vsekakor možna, ker že dandanes v manjših regijah potekajo vojne zaradi pomanjkanja pitne vode (pri reki Jordan v Bližnjem vzhodu, npr. v Egiptu, in Braziiji). Že leta 1985 je tedanji egiptovski zunanji minister dejal: »Naslednja vojna na Bližnjem vzhodu bo zaradi vode in ne politike.« Dejansko se problem z oskrbo vode v tem sušnem območju iz leta v leto samo še povečuje. Rast prebivalstva je med večjimi v svetu, kmetijstvo pa predvsem odvisno od namakanja. Nazoren je primer Izraela in zasedenih arabskih ozemelj. Izraelsko državo so ustanovili leta 1948 z namenom, da med drugo sv. vojno strahotno preganjani ljudje dobijo svojo državo. Čeprav so na tamkajšnjem ozemlju Judje nekoč že živeli, pa so ob ustanovitvi Izraela na njem prevladovali arabski Palestinci, Jude so jih v glavnem pregnali v sosednje arabske države. V vrsti arabsko-izraelskih vojn je vojaško uspešnejši Izrael zasedel precejšnja ozemlja, do danes pa je obdržal nadzor nad tremi ozemlji: Golanko višavje na severu, ki je sicer del Sirije, drugi dve območji pa sta Gaza (ozek pas ob Sredozemskem morju) in Zahodni breg Jordana. V Gazi in na zahodnem delu živi najpomembnejši del pregnanih Palestincev. Na teh dveh ozemljih naj bi po prizadevanjih mednarodne skupnosti nastala enotna palestinska država. Izrael se temu upira na vse kriplje, saj v tem vidi hudo nevarnost za svoj obstoj.

 

Vodni viri v Lendavi:

1. izvir pitne vode v samem mestu – Trije izviri (dves sliki)

2. potok Ledava

 


 

 

Viri:
Andreja G., CELOVITI NADZOR IN PREPREČEVANJE ONESNAŽEVANJA (IPPC) (2006) Pridobljeno dne: 25.3.2012. Dostopno na naslovu: http://www.kemik.org/dokumenti/st2/clanek_IPPC.pdf
 
Flegar, Prekmurje prodaja samo lepo sliko, vizualni učinek. Sobotainfo (online). 29. april 2009. Dostopno na naslovu: http://sobotainfo.com/novice/ogled/4216/?s=pf
 
Senegačnik, Svet: Geografija za 2. letnik dvojezične srednje šole. Ljubljana: založba Modrijan, d.o.o, 2011. ISBN 9789616465878
 
Wikipedija, prosta enciklopedija, Krajinski park Goričko. 2. februar 2011
Pridobljeno dne: 10. april 2012
Dostopno na naslovu: http://sl.wikipedia.org/wiki/Krajinski_park_Gori%C4%8Dko

Lp, Arjan, Benjamin, Mitja
FB: http://www.facebook.com/groups/196883453754067/

 

Comments (0)

You don't have permission to comment on this page.