If you are citizen of an European Union member nation, you may not use this service unless you are at least 16 years old.
You already know Dokkio is an AI-powered assistant to organize & manage your digital files & messages. Very soon, Dokkio will support Outlook as well as One Drive. Check it out today!

Stran z vprašanjem S2, kjer objavite svoje odgovore (redirected from Stran z vprašanjem S2, kjer objavite svoje odogovore)

Page history last edited by Gimnazija Kočevje 11 years, 12 months ago

GENSKO SPREMENJENI ORGANIZMI (GSO) V SLOVENIJI

Gensko spremenjeni organizmi že nekaj časa »burijo duhove« svetovni javnosti. Že dolgo se gensko spremenjeni organizmi in njihovi produkti uporabljajo v znanosti, farmaciji, vprašljiva pa je njihova uporaba predvsem v prehrani in poljedelstvu. Zanima nas:

KAKO JE Z UPORABO GENSKO SPREMENJENIH ORGANIZMOV IN NJIHOVIH PRODUKTOV V SLOVENIJI?

1. Na katerih področjih (npr. medicina, znanost, farmacija, prehrambena industrija, in podobno) se uporabljajo gensko spremenjeni organizmi ali njihovi deli oziroma proizvodi v Sloveniji?

2. Kateri GSO ali njihovi deli oziroma produkti se uporabljajo v zgoraj navedenih področjih v Sloveniji?

3. Kaj o uporabi GSO in njihovih delov v medicini, farmaciji in prehrambeni industriji menijo dijaki vaše šole in krajani vašega kraja?

Oblika odgovora:

Kot odgovor na prvi dve podvprašanji pričakujemo zgoščen povzetek ugotovitev, ki jih pridobite z vašo raziskavo (intervju s strokovnjaki s posameznih področij, podatki ustreznih inštitucij…). Glede na dobljene podatke lahko le-te predstavite v obliki tabele, lahko tudi grafa.

Kot odgovor na tretje podvprašanje izvedite anketo na šoli in v vašem kraju. Povprašajte jih, kaj menijo o uporabi gensko spremenjenih organizmov in njihovih delov v medicini, v farmaciji in v prehrani človeka. Odgovor naj utemeljijo ( za lažjo predstavo jim navedite po en primer uporabe na posameznem področju). Rezultate ankete predstavite v obliki strnjenih odgovorov ter v obliki grafa (koliko anketiranih uporabo GSO podpira, koliko jih je proti uporabi, koliko anketiranih je neopredeljenih ter kakšni so odgovori (za, proti, neopredeljeni) glede na starost v letih in spol ).

Genetically modified organisms (GMOs) in Slovenia

Genetically modified organisms are a theme that is “upsetting the spirits” of the world public in this century. GMOs and their products have been used in science and pharmacy for quite a long time, but there is not much known about the effects of the usage of GMOs and their products in food industry and agriculture, therefore the usage of GMOs in these fields is still questionable.

We would like to know:

WHAT IS THE SITUATION OF USING GMOs AND THEIR PRODUCTS IN SLOVENIA LIKE?

1. In which fields (e.g., medicine, science, pharmacy, food industry, etc.) are GMOs and their products being used in Slovenia?

2. Which GMOs or their products are being used in the above mentioned fields in Slovenia?

3. What do the students of your school and the residents of your town think of using GMOs or their products in medicine, pharmaceutical and food industries?

Outline of the answer:

In response to the first two subsidiary questions we expect an interesting summary of the findings, obtained by your survey (including interviews with experts in various fields, the data from the relevant institutions…). You can also present your findings in tabular form or using graphs.

In response to the third subsidiary question you should interview the students of your school and the residents of your town. Ask them, what they think of using GMOs or their products in medicine, pharmaceutical and food industries. They should justify their answers (to give them a better idea of what you are asking about, present them one of such applications in each of the fields given). Present your findings as an interesting summary of their answers and use graphs (for presentation of the data about how many students/residents think, that the usage of GMOs is OK and how many of them are against the usage of GMOs and their products in the above mentioned fields – analyze the data according to the age and gender of the interviewees).

S1 Srednja šola Slovenska Bistrica

Odgovor:

GSO.doc

Lep pozdrav

Dijaki srednje šole Slovenska Bistrica

S3 Srednja šola Zagorje

Odgovor:

GENSKO SPREMENJENI ORGANIZMI (GSO) V SLOVENIJI

GSO so nekaj novega, za človeka so lahko nevarni. Zakaj? Ker o GSO še marsičesa ne vemo. GSO niso bili spremenjeni z izmenjavo genov po naravni poti, ampak so bili spremenjeni (modificirani) v laboratorijih s sodobnimi biotehnološkimi metodami genetskega inženiringa.

GSO ali njihovi deli oziroma proizvodi se v Sloveniji uporabljajo oz. se nahajajo predvsem v laboratorijih, se pravi v farmaciji, znanosti in medicini, v manjši meri pa tudi v zaprtih sistemih, kot je npr. rastlinjak. Slovenija je zaradi razdrobljene kmetijske strukture in razmeroma ohranjene narave neprimerna za gojenje GSO.

GSO se v svetu uporabljajo zelo pogosto v kmetijstvu. Največ GS rastlin (90 %) pridelajo v ZDA, Argentini, Braziliji, Kanadi, Kitajski in Indiji. V EU pridelajo največ v GS koruze v Španiji. Svetovno je najbolj razširjena pridelava GS rastlin, ki so tolerantne na herbicide in/ali odporne na žuželke. Največje semenarsko podjetje na svetu je Monsanto, ki ima skoraj monopol na razvoju biotehnološkega razvoja GSO. Primer take rastline je koruza bt, ki je odporna na žuželke, proizvaja svoj lasten insekticid. Ta izvira iz talne bakterije Bacillus thuriengiensis (bt), tako jo ščiti pred koruzno veščo. Jo ubije, ko se hrani z njo. Poleg koruze pa je v EU dovoljenih 24 GSO. To so: oljna ogrščica, sladkorna pesa, bombaž, bakterijska biomasa in biomasa iz kvasovk za živalsko krmo. Strokovnjaki trdijo, da kmetijska genska tehnologija ni nadaljevanje običajnega žlahtnjenja s sodobnimi sredstvi, ugotovili pa so tudi, da uporaba GSO ne daje višjih pridelkov. V Sloveniji se je 80 občin odločilo, da ne bodo na svojih področjih gojili GS rastlin. (http://www.itr.si/nvo-portal/gso/mapa/gradivo).

http://www.google.si/imgres?q=gensko+spremenjena+koruza&um

Za področja medicine, farmacije nisva dobili ustreznih podatkov. Zasledili sva primer: včasih so zdravniki predpisovali pacientom s sladkorno boleznijo kravji inzulin, nato pa so čez veliko let v laboratorijih s pomočjo genetike ustvarili inzulin, ki ga danes predpisujejo pacientom z diabetesom.

2. Po uradnih podatkih v Sloveniji še ni komercialne pridelave GS rastlin, vendar pa kmetije (z izjemo ekoloških kmetij) živali krmijo zlasti z gensko spremenjeno sojo. V Sloveniji za enkrat pridelava gensko spremenjene hrane ni dovoljena. Je pa dovoljeno prodajati tisto hrano, ki vsebuje GSO, za katero velja dovoljenje za celotno Evropo. To pomeni, da je v Sloveniji možno kupiti gensko spremenjeno hrano, ki pa je po pravilih označena. Hrana, ki vsebuje več kot 0,9 % GSO, mora biti po zakonu označena. Izjema pa so aditivi, na primer: sojin lecitin v čokoladi. Pri živilih živalskega izvora pa ni potrebno označiti ali so bile živali krmljene z GSO, zato nikoli ne moremo biti popolnoma prepričani ali resnično uživamo hrano, ki ni bila gensko spremenjena. Danes postaja najbolj tvegano uživanje mesa, mleka in jajc živali, krmljenih z GSO krmo. To, kako uživanje GS rastlin učinkuje na zdravje človeka, pa ne preverjajo nikjer po svetu. Trditev, da so GS živila varna tako kot običajna, je verjetno neresna. Možni učinki GS, predvsem alergeni, subtoksični na ljudi in živali niso bili ustrezno raziskani. Velika grožnja GSO predstavljajo zato, ker jih kasneje in mogoče odstraniti iz okolja.

http://www.zelenedoline.si/brez_gso/mlekarna_celeia_brez_gso

3. Povezava na anketo o gensko spremenjenih organizmih

Viri:

Na spletni strani: (http://www.s12.si/component/option,com_seyret/Itemid,85/task,videodirectlink/id,22/) sva poslušali pogovor z gospo Anamarijo Slabe

http://vizita.si/clanek/alergije/gs-hrana-povecuje-tveganje-za-razvoj-raka.html

http://www.biotechnology-gmo.gov.si/gensko_spremenjeni_organizmi/index.html

http://www.zazdravje.net/razkrivamo.asp?art=180

http://www.skrivnosti-sveta.com/gensko-spremenjeni-organizmi-gso-v-kmetijstvu-in-prehrani/

Anja in Anita

S4 Šolski center Krško-Sevnica

Odgovor:

Kaj je gensko spremenjen organizem (GSO)?

Z razvojem biotehnologije so začeli v gene rastlinskih celic vnašati tudi gene različnih mikroorganizmov, bakterij, živali. Ta poseg v naravi ni mogoč, ker se med seboj oprašujejo in križajo samo rastline iste družine. Gensko spremenjen organizem je torej organizem, v katerega je z uporabo sodobnih metod biotehnologije vnesen gen za neko lastnost iz drugega organizma. GSO danes uporabljamo predvsem v prehrambni in farmacevtski industriji, v zadnjem času pa tudi v poljedelstvu.

Nekaj primerov GSO rastlin: največkrat so gensko spremenjene: soja, koruza, bombaž in oljna repica, krompir in paradižnik. Vendar Američani zauživajo tudi veliko vrst gensko spremenjene zelenjave. Gensko spremenjene so tudi jablane, slive, tobak, prašiči, ribe, vinska trta, oljke, jagode, nageljni…

1. Na katerih področjih (npr. medicina, znanost, farmacija, prehrambna industrija, in podobno) se uporabljajo gensko spremenjeni organizmi ali njihovi deli oziroma proizvodi v Sloveniji?

V Sloveniji se gensko spremenjeni organizmi uporabljajo predvsem v kmetijstvu, nek delež GSO pa lahko tudi zaznamo v farmaciji in prehrambni industriji. Po zakonu naj bi se GSO uporabljali samo v laboratorijih. Za vsako uporabo GSO-jev v laboratorijih ali za pridelavo je potrebno to prijaviti oz zaprositi za dovoljenje na Ministrstvu za okolje in prostor. Zelo težko je odgovoriti na zgoraj navedeno vprašanje, saj država, kakor tudi podjetja, ki prodajajo GSO ne priznajo uporabe GSO, saj je večina Slovencev proti uporabi gensko spremenjenih organizmov.

2. Kateri GSO ali njihovi deli oziroma produkti se uporabljajo v zgoraj navedenih področjih v Sloveniji?

Z razvojem biotehnologije so začeli v gene rastlinskih celic vnašati tudi gene različnih mikroorganizmov, bakterij, živali. Nekaj primerov je:

- Krompir: Iz bakterije Bacillus thuringiensis (Bt), ki živi v prsti in proizvaja insekticid, prenesejo gen, ki je odgovoren za proizvodnjo strupa, v osnovno celico krompirja . Ko rastlina iz te celice zraste, vsaka (!) njena celica proizvaja strup proti žuželkam. Ko hrošč nekajkrat ugrizne v rastlino, pogine, zato ni potrebno uporabljati insekticidov proti hrošču, kar je cenovno ugodno. Glede uporabe gomoljev pa še ni dokazov ali so zdravi, kajti toksin obstaja tudi v celicah gomoljev. Največji absurd pa je, da so določeni hrošči že razvili odpornost in se veselo razmnožujejo naprej. Američani sami ugotavljajo, da bodo čez deset let spet morali uporabljati insekticide. Tokrat na GS krompirju. Torej bodo ljudje zauživali dva strupa namesto enega.

- Koruza: koruzna vešča in koruzni hrošč delata veliko škodo predvsem na poljih, kjer se iz leta v leto sadi le koruzo (monokultura). Škodo zaradi vešče in hrošča bi drastično omejili, če bi uporabljali kolobar. Vendar se Američanom bolj splača koruzo gensko spremeniti tako, da – podobno kot pri krompirju – vsadijo gen bakterije Bt, ki proizvaja strup, v DNK koruze. Tako vsaka celica koruze (tudi zrnje in cvetni prah) proizvaja strup proti škodljivcem in je celotna rastlina 1000x bolj strupena, kot če bi bila škropljena z insekticidom.

Z deli koruze pa se seveda hranijo tudi druge žuželke in poginjajo (npr. metulji monarhi, talni organizmi, polonice, vešče, celo pajki, katerih plen je živel na taki koruzi). Problem je tudi v tem, da se cvetni prah z novo genetsko zasnovo širi z vetrom na običajne koruzne rastline. Tako nastajajo nekakšni križanci, ki so grožnja ekološki pridelavi in semenski pridelavi. Ta koruza se pojavlja pod imenom (MON 810 ) in je trenutno edina za gojenje dovoljena genetsko spremenjena rastlina v EU.

- Soja in oljna ogrščica: obe sta največkrat genetsko spremenjeni tako, da imata vgrajene gene na odpornost proti herbicidom. To pomeni naslednje: ko kmet poškropi njivo s totalnim herbicidom, tako uniči vse plevele in rastline, razen soje oz. oljne ogrščice, ki sta odporni.

Na ta način si poenostavi delo, hrana pa ni nič bolj zdrava kot prej in okolje nič manj onesnaženo. Problem se spet pojavi, ko veter raznaša predvsem seme oljne ogrščice na druga polja, kjer ni zaželena. Zaradi odpornosti na herbicide je neuničljiva in se veselo razmnožuje in širi kot najbolj trdovraten plevel. Olje GS oljne ogrščice se najpogosteje uporablja za predelavo v margarino in njegova uporaba v prehrani v EU je dovoljena.

- Prašiči, ki so jim vsadili gen za posebne rastne hormone (da bi hitreje pridobivali na teži), obolevajo za sklepno revmo, zato so te poskuse ustavili. Z genom, ki izloča poseben rastni hormon, lahko lososi in postrvi zrastejo štirikrat hitreje.Vendar so ljudje zaradi nezaupanja v takšno hrano preprečili gojenje teh rib. Tako imenovane transgene živali za enkrat redijo le v znanstvene namene.

3. Kaj o uporabi GSO in njihovih delov v medicini, farmaciji in prehrambni industriji menijo dijaki vaše šole in krajani vašega kraja?

- Ker je v našem kraju še vedno dokaj velik delež kmetov, večjih ali manjših, večina zaprisega na doma pridelano hrano. V mojem domačem kraju se 90% ljudi ukvarja s pridelavo hrane, imamo pa tudi izjeme, ki večino hrane, izdelkov kupijo v trgovinah. Odstotek za in proti uporabi GSO v prehrani, medicini pa se malce spremeni pri anketiranih na naši šoli, kjer je viden vpliv meščanskega stila življenja in tu je odstotek za in proti nekako 50%/50%. Eden izmed glavnih razlogov za podporo gensko spremenjenih organizmov je cena. Vemo, da danes socialni položaj prebivalcev ni preveč briljanten in uporaba GSO prinaša tudi nižje cene izdelkov, kar pa ne pomeni da so bolj zdravi.

Anketa uporabe GSO v prehrani, medicini, itd...

V DOMAČEM KRAJU: (anketiranih 60 ljudi, vseh starosti)

- 54 ljudi je bilo proti uporabi GSO

- 6 ljudi je bilo za uporabo GSO

V ŠOLI: (anketiranih 20 ljudi, starost 17-18 let)

- 10 ljudi je bilo proti uporabi GSO

- 10 ljudi je bilo za uporabo GSO

Še nekaj dodatnih informacij o GSO.

Zakaj je veliko ljudi, tudi strokovnjakov, proti uporabi GSO v kmetijstvu in prehrani?

- Ker jih skrbijo nepredvidljivi stranski učinki, ki jih lahko ima prenašanje genov iz enega organizma na drugega (predvsem možnost alergijskih reakcij zaradi sinteze novih beljakovin, ki jih telo ne prepozna).

- Ker so gensko spremenjeni organizmi nekaj, kar v naravi ni možno.

- Ker se gensko spremenjene rastline razmnožujejo med seboj in oplojujejo tudi običajne rastline, s tem pa je ogroženo semenarstvo in ekološko kmetovanje.

- Ker so ti procesi neobvladljivi, saj cvetni prah in semena veter raznaša kilometre daleč.

- Ker škodljivi učinki GSO na človeka niso raziskani!

- Ker imajo od GSO koristi samo in izključno proizvajalci GSO, kmetje in potrošniki nimamo nikakršnih koristi.

Kdo ima koristi od GSO?

- Izključno samo proizvajalke GSO. Največja med njimi je ameriška družba Monsanto (90% tržni delež), ostale so: BASF, Bayer, Syngenta. Syngenta je sicer švicarsko farmacevtsko podjetje, vendar Švica ni nikoli dovolila uporabe GSO niti v kmetijstvu, niti v prehrani. Syngenta je tudi proizvajalka zelo strupenega pesticida Atrazina, ki ga je Švica prva prepovedala uporabljati. Švicarji že vedo zakaj!

- Običajna praksa je, da korporacije razvijejo GS rastline, ki so odporne na herbicid, ki ga tudi same proizvajajo. Patentirano imajo vse: seme, rastline in njihovo potomstvo ter pesticide, brez katerih GS rastline ne uspevajo. Kmet ne more več sam odločati niti o prodaji pridelka. Samo 1% genskih sprememb je bilo doslej usmerjenih v doseganje značilnosti, ki bi potrošniku prinesla koristi (npr. boljša ali bolj uravnotežena hranilna vrednost pridelkov).

Kako vem, da živila niso gensko spremenjena?

- Hrana, ki vsebuje več kot 0,9% GSO, mora biti po zakonu označena. Izjema so aditivi, npr. soja lecitin v čokoladi, ki jih ni treba označiti. Pri izdelkih živalskega izvora (mleko, meso, jajca…), ni potrebno označiti, ali so bile živali krmljene z GSO. Kontrolira se le, ali so označene vsebnosti GSO v izdelkih, in to takrat, ko so le-ti običajno že na policah v trgovini. Sam dvomim v razne kontrole in nadzore običajne hrane, ker je ob tolikšnem številu pridelkov in izdelkov ter uvoza skoraj nemogoče imeti vso hrano pod nadzorom.

Kaj lahko naredimo sami?

- Kdor ima možnost in voljo, naj si čim več hrane pridela doma. Tudi če je v trgovini hrana cenejša in bolj pri roki. Doma pridelana hrana bo zagotovo bolj zdrava, okusna in hranilna. Kdor pa nima te možnosti, naj izbira ekološka živila, živila brez oznake »gensko spremenjena« ali pa kupuje pri bližnjem kmetu, ki ga pozna in mu zaupa.

- Pomembno je, da se informiramo in podvomimo o hrani, dodatkih in reklamah, ki nam jih dnevno vsiljujejo veliki proizvajalci. V današnjem času prav nikomur ni mar ali bomo zboleli ali ne, pomemben je le dobiček.

Zaključek

V zgodovini človeštva je propadlo že veliko uspešnih civilizacij – tudi zaradi uničevanja okolja na prostoru, kjer so živele. Očitno se iz zgodovine nismo naučili nič. Pomembno je le, da imajo elitni posamezniki ogromne zaslužke na račun navadnih ljudi.

PS: Odgovore na prvo in na drugo vprašanje naj bi podkrepili z intervjuji strokovnjakov z različnih področij. Moram povedati, da večina strokovnjakov, ki so zaposleni v podjetjih (kmetijska in prehrambna industrija) ni hotelo odgovoriti na našo anketo, kar nam lahko da misliti. Sedaj pa naj vsak presodi sam, kaj so nam z molkom hoteli povedati.

S5 Gimnazija Kočevje

Odgovor:

Rezultati ankete Gensko spremenjeni organizimi[1].doc

Jan Hartman, Toni Pratljačič, 2.b

S6 ESIC Kranj-gradbeno-storitvena šola

Odgovor: Iskreno povedano, o gensko spremenjenih organizmih ne vemo nič.

Zato bomo seveda najprej poiskali definicije in opise.

Mutacije so trajne dedne spremembegenoma, ki jih povzročijo različni dejavniki:

kemijski ( npr. azbest, strehe!),
fizikalni (npr. radioaktivno sevanje, omejitev RTG sevanja za nosečnice),
biološki (npr. virusi);

Bistvo je sprememba zgradbe in količine DNK.
Mutacije so lahko tako škodljive, pogosto povzročijo propad mutiranega osebka, kot tudi koristne, zato se ohranijo.

V naravi mutacije nastajajo naključno (spontane mutacije), lahko pa jih povzročimo tudi umetno (inducirane mutacije). (vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Mutacija
Inducirana mutacija vodi v GSO. Vsi živi organizmi, od virusov do človeka imajo dedni zapis v genih, zato jih lahko gensko spremenimo.

Kaj je GSO? (vir: http://www.biotechnology-gmo.gov.si/gensko_spremenjeni_organizmi/index.html)

Gensko spremenjen organizem (GSO) je organizem, v katerega je z uporabo sodobnih metod biotehnologije

vnesen točno določen gen za točno določeno lastnost iz drugega organizma.

GSO so lahko mikroorganizmi (bakterije, glive, virusi), rastline in živali.
V skladu s slovensko zakonodajo je ''GSO organizem, z izjemo človeka, ali mikroorganizem,

katerega genski material je spremenjen s postopki, ki spreminjajo ta material drugače kot s to poteka v naravnih razmerah s križanjem ali rekombinacijo.''

Kmetijstvo in prehrana
Pravijo, da naj gensko spremenjena rastline in posledično živila ne bi imela ne pozitivnih ne negativnih vplivov na zdravje. Vendar pa so rastline lepše in kakovostneše, bolj odporne na škodljivce ipd. Tako navajajo primer zlatega riža. Navadnemu rižu je dodana informacija o sintezi vitamina A, ki je zelo pomemben za ljudi v deželah z osiromašeno in enolično prehrano. Prva komercialna gensko spremenjena rastlina pa je bila tobak, ki ga je prva gojila Kitajska.

Na uradni strani vlade ( http://www.biotechnology-gmo.gov.si/gensko_spremenjeni_organizmi/index.html) pravijo, da se GSO v v Sloveniji

“nahajajo predvsem v laboratorijih, v manjši meri tudi v proizvodnih obratih.

Pred prvo uporabo GSO v laboratoriju ali proizvodnem obratu ali kakršnem koli drugem zaprtem sistemu

(npr. rastlinjaku) je potrebno na Ministrstvo za okolje in prostor (verjetno tudi kmetijstvo po novem)

to prijaviri oz. zaprositi za dovoljenjeza uporabo zaprtega sistema za delo z GSO in /ali za delo z GSO v takem sistemu.“

In naprej, da: “Do sedaj v Sloveniji še ni bilo poljskih poskusov (!?) z GSO.

Vsak, ki načrtuje poljski poskus z GSO, mora pred njegovo izvedbo na Ministrstvo za okolje in prostor in zaprositi za dovoljenje za izvedbo takega poskusa.”

Hm, slednje je rahlo čudno, saj so lahko poleti vidimo ograjena polja, na katerih raste koruza,

označena z nekakšno tablico, na kateri verjetno piše za katero vrsto koruze gre.

Če to ni poskus, potem pa ne vem no.

Anketa

Uvod v anketo:

Gensko spremenjen organizem (GSO) je organizem, v katerega je vnesen določen gen za pridobitev lastnost iz drugega organizma.

Uporablja se povsod tam, kjer želijo spremeniti določeno lastnost obstoječega organizma ali rastline.

Primer: z gensko manipulacijo lahko naredijo cvetove rož iz rumenih v rdeče.

1. vprašanje: Ali veš, da se gensko spremenjeni organizmi uporabljajo v kmetijstvu, prehrani, za proizvodnjo cepiv, nekaterih zdravil?

Kot vidimo iz ankete več kot polovica vprašanih ve, za kaj se uporabljajo gensko spremenjeni organizmi.

2. vprašanje: Ali meniš, da so gensko spremenjeni organizmi škodljivi zdravju?

Večina vprašanih meni, da gensko spremenjeni organizmi škodujejo zdravju, kar nekaj pa jih meni da zdravju ne škodujejo.

3. vprašanje: Kje so po vašem mnenju koristi GSO?

Vprašani menijo, da gensko spremenjeni organizmi koristijo predvsem v farmaciji, kmetijstvu in medicini, veliko pa jih meni da te organizmi sploh nimajo koristi.

4. vprašanje: Ali bi kupil hrano gensko spremenjeno zelenjavo ali sadje?

Večina vprašanih gensko spremenjene hrane nebi kupili.

5. vprašanje: Ali bi kupil gensko spremenjeno hrano, če bi bila:

(opomba: cenješa od gensko nespremenjene zelenjave, vsebovala manj pesticidov, imela lepši videz, nikoli ne bi kupil/a GSO hrane)

Kot vidimo iz ankete vprašani nikoli nebi kupili gensko spremenjene hrane, kljub temu da bi bila cenejša, imela lepši videz, vsebovala manj pesticidov,...

6. vprašanje: Ali veš, da je kar 51 % soje gensko spremenjene?

Večina vprašanih ve, da je kar 51 % soje gensko spremenjeni.

7. vprašanje: Ali veš, da gensko spremenjena koruza povzroča zmanjšanje plodnosti?

Kot vidimo iz grafa večina vprašanih ve, da gensko spremenjena koruza povzroča zmanjšanje plodnosti, nekateri pa tega ne vejo.

Dijaki iz naše skupine menijo o GSO:

Nejc	Jaz menim, da to ni zdravo, ker je gensko spremenjeno in ni naravno.
Zamis	Ni naravno in zato ni vredu.
Aljaž	Ne spoznam se na GSO, ampak verjamem, da je zelo škodljivo.
Matej Kavčič	Mislim, da je zelo škodljivo in da jih moramo čim manj uporabljat.
Matej Krč	Jaz menim, da GSO vpliva tudi na naš DNK.
Rok R.	To je čisto brez veze, ker je manj zdravo!
Rok M.	So škodljivi.
Luka	Jaz menim, da je to zelo škodljivo in je bolje, da jih ne uporabljamo
Jasmin	Jaz mislim, da jih je treba čim manj uporabljati, saj so škodljivi.
Uroš	Menim da je to zelo nezdravo in jih moramo čim manj uporabljati, s časom pa jih bi morali tudi prepovedati, ne pa uvajati na polno.
Andraž	GSO so škodljivi in mislim, da bi jih morali prepovedat.
Kushtrim	GSO so nezdravi, ker so spremenjeni in niso naravni.

S8 Biotehniški center Naklo

Odgovor:

Do sedaj v Sloveniji še ni bilo poljskih poskusov z GSO. Vsak, ki načrtuje poljski poskus z GSO, mora pred njegovo izvedbo na Ministrstvu za okolje in prostor zaprositi za dovoljenje za izvedbo takega poskusa. V skladu z EU in slovensko zakonodajo je v Sloveniji dovoljeno gojiti tiste GSO, ki so odobrene za tržno pridelavo v po vsej EU,vendar zaenkrat pridelave GSO v Sloveniji še nismo zasledili. Večji nadzor nad pridelavo GSO v Sloveniji je mogoč po sprejemu Zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami (Uradni list RS št. 41/2009).

Več GSO je v EU odobrenih za uvoz in predelavo, kar pomeni, da se GSO lahko nahajajo v hrani, krmi in izdelkih.

2. Iz prispevka, ki ga navajamo v virih smo razbrali, da se v laboratorijih ukvarjajo z raziskavami koruze, krompirja in riža.

3. Dijaki menimo, da je bolje, da Slovenija še naprej vzdržuje odklonilen odnos do GSO. Našli smo spodnjo utemeljitev, ki jo povsem podpiramo:

Slovenija se ponaša z nadpovprečno visoko stopnjo biotske raznovrstnosti in razmeroma nedotaknjeno naravo. Te razmere so prispevale k usmerjanju v kmetijstvo, ki temelji na varovanju okolja in ohranjanju pestrosti avtohtonih sort rastlin in živali ter okolju prijaznejši rabi zemljišč in pridelavi hrane, kot ga že od l. 2001 spodbuja tudi kmetijsko okoljski program. Naraščajoč delež zemljišč v ekološki obdelavi (približno 5,5 % vseh KZU) dokazuje, da Slovenija nima le ekološko edinstvenega položaja, temveč tudi dobre pogoje za uspešno sodelovanje na hitro razvijajočem se domačem in evropskem trgu ekoživil. Novembra 2005 je slovenska vlada sprejela Akcijski načrt razvoja ekološkega kmetijstva v Sloveniji do l. 2015, s katerim načrtuje bistveno povečanje obsega ekološke pridelave. Uporaba GSO v slovenskem kmetijstvu bi izničila te ugodne razmere in ves razvojni potencial.

(Viri: Slovenski portal biotske varnosti, http://www.biotechnology-gmo.gov.si/slovenija/gso_v_sloveniji/index.html, http://www.zazdravje.net/razkrivamo.asp?art=180, http://www.gibanje.org/gso/index5.html)

Zanimiv krajši prispevek o GSO iz arhiva RTV SLO:

Gensko spremenjeni organizmi, oddaja o znanosti (SLO 1, 20. 9. 2011)

S9 Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer

Odgovor:

Ker je odgovor malo daljši, ga zaradi večje preglednosti pripenjamo v obliki priloge.

Odgovor

S10 Dvojezična srednja šola Lendava

Odgovor:

Vmesno poročilo o našem delu:

Pozdravljeni!
Skupina, ki se ukvarja z gensko spremenjeno hrano ima že večino stvari narejenih, izvesti je potrebno samo še anketo in navesti vire.
Lp, Huso, Simon, Edi

Odgovor:

V Sloveniji kot članici EU je dovoljeno uporabljati le eno gensko spremenjeno rastlino, in sicer koruzo z oznako MON 810, vendar niti nje ne pridelujemo pri nas in je ne najdemo na našem trgu. V celotni EU je dovoljenih skupaj 24 gensko spremenjenih rastlin, ampak poskuse z njimi delajo druge članice, ki to vrsto razvoja bolj podpirajo kot Slovenija.
Po informacijah, ki smo jih pridobili iz objav in knjig prof. dr. Boruta Bohanca, se v Sloveniji ne uporabljajo niti transgene rastline za izdelavo farmacevtskih izdelkov kot tudi ne na drugih področjih.
Torej, v Sloveniji gensko spremenjenih organizmov ni kaj veliko. Dostopna nam je samo gensko spremenjena soja, ki jo uvažajo mešalnice krmil in je posledično del prehrane naših živali.

Iz naših anket je razvidno, da so vsi anketiranci že slišali za gensko spremenjene organizme in da večina pozna vsaj nekaj. Najbolj so seznanjeni z GS sojo, koruzo, paradižnikom, lososom, bombažem.
Večina podpira uporabo GSO v farmaciji in zdravstvu, čeprav so eni še vedno skeptični, kar se tega tiče. Na drugih področjih bi jih najrajši prepovedali in celo kaznovali tiste, kateri so si izmislili koncept hitrega zaslužka, saj s tem mnogim škodujejo. Anketiranci menijo, da je gensko spremenjena tehnologija še vedno nepopolna ter njihov vpliv na okolje in človeka ni dovolj preverjen, zato so odgovori takšni, kot so. Mogoče bomo v prihodnosti drugače razmišljali, ampak najprej pustimo, da se genska tehnologija razvije do konca, takrat se bomo mogoče drugače obnašali do GSO in tistih, ki se zanje zavzemajo.