HRANA – ZDRAVJE
Znano je, da sta nezdrava prehrana ter telesna nedejavnost pomembna dejavnika za razvoj civilizacijskih bolezni (debelost, sladkorna bolezen, bolezni srca in ožilja, rak …).
Zaradi spremenjenih življenjskih pogojev se je način življenja zelo spremenil. Naše prehranske navade so nezdrave. Prehranjujemo se neredno, izbiramo neprimerna živila, popijemo preveč gaziranih in sladkih pijač, hkrati pa nismo dovolj telesno dejavni. Vse to lahko povzroča slabo počutje, slabšo delavno in umsko storilnost, vpliva pa tudi na zmanjšano odpornost.
Da bi izboljšali prehranske navade dijakov, so v srednjih šolah uvedli topel obrok za dijake.
Naša tema je: Zdrava prehrana dijakov.
1. Ugotovite, če je vaša šolska malica (topli obrok) v skladu s Smernicami zdravega prehranjevanja. Spremljajte jedilnik enega tedna.
Tabela: Priporočene energijske in hranilne vrednosti za topli obrok dijaka
|
Priporočene energijske vrednosti za topli obrok
|
|
2350 - 3530 kJ
|
|
Priporočene hranilne vrednosti za topli obrok
|
|
Ogljikovi hidrati (>50 %)
|
> 1470 kJ
|
> 86 g
|
|
Maščobe (< 30 %)
|
< 880 kJ
|
< 24 g
|
|
Beljakovine (10-15 %)
|
290 - 440 kJ
|
17 - 26 g
|
Dnevni energijski priporočeni vnos za mladostnico je 10500 kJ/dan ter za mladostnika
13000 kJ/dan. Šolska malica (topli obrok) zavzema 20 % - 30 % dnevnega energijskega priporočenega vnosa.
Izdelajte tabelo hranilnih vrednosti in energijske vrednosti toplega obroka za vsak dan. Primerjate s Smernicami zdravega prehranjevanja v vzgojno - izobraževalnih ustanovah. (Uporabite spletno stran: http://lacna.piksna.net:8080/, ki vam bo v pomoč pri izračunih).
Pripravite poročilo, če so izbrana živila obroka v skladu s priporočili.
2. Koliko sladkorja povprečno zaužije dijak vaše skupine s pijačami v enem dnevu? Kolikšen delež predstavlja zaužiti sladkor v pijačah, gleda na priporočeni dnevni vnos manj kot 69 g sladkorja (˂ 10 %).
Pripravite poročilo.
3. Pripravite načrt, kako bi mladostnika usmerili k pravilnemu in zdravemu načinu prehranjevanja?
Pripravite načrt.
FOOD - HEALTH
It is known that unhealthy diet and physical inactivity are important factors for the development of civilization diseases (obesity, diabetes, cardiovascular disease, cancer ...).
Because of changed life conditions our way of life has drastically changed. Our dietary habits are unhealthy. Erratic eating habits, inappropriate food, too many fizzy and sweet drinks and physical inactivity can cause malaise, poor working and mental performance and also reduce immunity. To improve the eating habits of students, warm meals have been introduced at secondary schools.
Therefore, our question is: »Do students have an appropriate diet? «
1. Find out if your school meals (warm meals) are in accordance with the guidelines of healthy eating. Follow the menu of one week.
Table: Recommended energy and nutritional values of a warm meal for a student
|
Recommended energy values of a warm meal
|
|
2350 - 3530 kJ
|
|
Recommended nutritional values of a warm meal
|
|
Carbohydrates (>50 %)
|
> 1470 kJ
|
> 86 g
|
|
Fats (< 30 %)
|
< 880 kJ
|
< 24 g
|
|
Proteins (10-15 %)
|
290 - 440 kJ
|
17 - 26 g
|
Recommended daily energy intake for an adolescent girl is 10500 kJ/day and for an adolescent boy is 13000 kJ/day. A school meal (a warm meal) occupies 20% - 30% of the recommended daily energy intake.
Make a table for nutritional and energy values of a warm meal for each day. Compare it with the guidelines of healthy eating in educational institutions (use the website: http://lacna.piksna.net:8080/, which will help you with calculations).
Prepare a report, if chosen meals are in accordance with the recommendations.
2. How much sugar does an average student of your group consume with drinks in one day? What is the proportion of sugar in the consumed drinks according to the recommended daily intake of less than 69 g of sugar (< 10 %)?
Prepare a report.
3. Prepare a plan how to direct an adolescent to a proper and healthy diet?
Create a poll. Critically evaluate the results.
S1 Srednja šola Slovenska Bistrica
Odgovor:
zdrava prehrana.docx
Dijaki Srednje šole Slovenske Bistrice
Lep pozdrav
S2 Srednja šola za FKZ
Odgovor:
ObjavaSSFKZ-20120415-prehrana.docx
S4 Šolski center Krško-Sevnica
Odgovor:
|
OBROK
|
ŽIVILA
|
BELJAKOVINE
[g]
|
OGLJIKOVI
HIDRATI [g]
|
MAŠČOBE
[g]
|
ENERGIJSKA
VREDNOST [kJ]
|
|
1.
|
PIŠČANČJI PAPRIKAŠ, KROMPIRJEVI SVLAKI S SIROM, ZELENA SOLATA S ČIČERO
|
20
|
65
|
12
|
1912
|
|
2.
|
MESNO ZELENJAVNA RIŽOTA, ZELJNA SOLATA S FIŽOLOM
|
25
|
95
|
10
|
2434
|
|
3.
|
KANELONI S ŠUNKO IN SIROM, TATARSKA OMAKA, PARADIŽNIKOVA SOLATA
|
25
|
15
|
15
|
1260
|
|
4.
|
MESNA ŠTRUCA, KUMARICE V SMETANOVI OMAKI, PIRE KROMPIR, ANANAS
|
20
|
75
|
10
|
1940
|
|
5.
|
ENOLONČNICA (PAŠTA, FIŽOL), PECIVO (KOKOSOVA REZINA)
|
20
|
70
|
10
|
1920
|
1) PRIMERJAVA ŠOLSKEGA JEDILNIKA S SMERNICAMI ZDRAVEGA PREHRANJEVANJA ZA DIJAKE:
Vedno je na voljo tudi kruh, za tiste ki ga želijo ali potrebujejo.
Dijaška malica, torej topel obrok ki ga prejemamo na Šolskem Centru Krško-Sevnica, zagotavlja standarde t.i. zdravega prehranjevanja za dijake, količin makro hranil in energijski vnos se skladata s smernicami. Večina obrokov je po vrednosti makro hranil in energijskega vnosa pod priporočili, vendar imamo vedno na voljo tudi kruh, kajti te količine obrokov samih, nekje zadostijo potrebam pripadnic ženskega spola, tako da pripadniki moškega spola sami poskrbimo za dodatno energijo če mislimo da je to potrebno.
2) DELEŽ SLADKORJA, KI GA POVPREČNO ZAUŽIJE DIJAK:
V okviru slovenskih učnih krogov in teme »zdrava dijaška prehrana« smo se odločili tudi malo povprašati dijake okvirno koliko gramov sladkorja zaužijejo dnevno, bodisi v obliki pijač ali trde hrane. Rezultati so bili dokaj različni, nekateri dnevno zaužijejo okoli 30g, medtem ko drugi tudi 80-90g, seveda je pa množica bila nekje na sredini, s približno 40-50g sladkorja dnevno. Povprašali smo tudi po viru sladkorja in tukaj je bilo nekoliko manj ko polovica dijakov, ki zaužije večino sladkorja s pijačami, medtem ko drugi raje pojedo kaj sladkega.
3) SMERNICE ZDRAVEGA PREHRANJEVANJA
Nekaj besed bi namenil tudi samemu standardu, ki je zelo primitiven in nespametno določen, kajti »formula« za določanje standarda ne vsebuje nobenih dodatnih »spremenljivk«, razen te, da je pri ženskem spolu količina energije nekaj manjša kot pri moškem. Kot vemo se ljudje razlikujemo, kajti niti dve osebi si nista enaki. Razlike so kot prvo v genetiki, potem pa tu nastopi še stil življenja. V Sloveniji, tako kot ostalih državah, se število debelih povečuje, vendar pri nas še ni tako kritično kot drugje (npr. ZDA), zato je potrebno narediti čim več da se to tudi prepreči, kar pomeni da je treba pogledati kakšni so vzroki za ta pojav. Najpogostejši vzrok je prevelika količina ogljikovih hidratov (OH), ker ljudje mislijo da za obstoj potrebujejo le energijo za delovanje, pozabijo pa na »material« za obnovo celic, tkiv itd. Povečanje telesne teže, na račun maščobe, vodi v nezdravo življenje in možnosti za različne bolezni se drastično povečajo (sladkorna bolezen, arteroskleroza,…). Standard za zdravo prehranjevanje je določen narobe, ker temelji na OH, ker so ti najcenejši vir energije, pozablja pa na vlogo beljakovin (B) v prehrani, ki so ključnega pomena kar se tiče razvoja in obnove praktično vseh tkiv v telesu. Primer so mišice, ki nam omogočajo gibanje, ob premajhni količine B, jih telo katabolizira (»odžira«), vemo pa da so mišice glavni porabnik energije, kar v prevodu pomeni: »manj mišic => manjša poraba energije => večje akumuliranje maščobe => večja možnost nastanka bolezni => nezdravo življenje« . Povrhu tega so pa B tudi zelo termogene, in že same po sebi stimulirajo kurjenje odvečne maščobe ter praktično onemogočajo da bi zaradi njih zredili. Količina maščob (M) je dokaj primerna, kajti količina ki je prisotna že v hrani ki so v jedilniku kot vir B in OH je zadostna, da M izpolnjuje svojo glavno nalogo v telesu, ki je ohranjanje hormonskega ravnovesja v telesu. Športniki so ravno nasprotna skupina tistim s prekomerno telesno težo, kajti njihova dnevna poraba je mnogo višja. Pri večini je pomembno da zaužijejo večjo količino OH, kar pri nas na ŠČ omogočijo s poljubno količino kruha. Ostanimo pri dejstvu da Slovenci zaužijemo premalo beljakovin, povprečen Slovenec in tisti s prekomerno telesno težo se bosta zaradi tega zredila, ker obnova tkiv nebo potekala kot bi morala in se jima bo zmanjšala dnevna poraba energije, športnik se pa nebo redil, to mu omogoči zadostna količina aktivnosti, vendar bo zaradi slabše regeneracije (obnova tkiv) njegov performans drastično vpadel. Mnogi menijo da eden obrok nebo vplival na življenje dijaka, vendar ni res. Športniku bo ta obrok, če bi bil sestavljen po »pravih« smernicah zdravega prehranjevanja, omogočil boljši napredek, pod pogojem da se tudi zunaj šolskega časa pravilno prehranjuje, povprečnemu Slovencu in tistemu s prekomerno telesno težo pa bo ob istih pogojih, omogočil boljšo kvaliteto življenja.
Smernice, za zdravo prehranjevanje dijakov bi morale biti takšne:
energijska vrednost: 1920kJ
40% beljakovin
40% ogljikovih hidratov
20% maščob
Ne smemo pozabiti da poleg pravilne in zdrave prehrane ogromno pripomore tudi fizična aktivnost, ki naj se je nihče ne izogiba, izogibajte se raje »fast food-u«.
Za konec pa še en citat, ki upam da vam bodal misliti:
»A: Kako bi najlažje in zakonito pomoril človeško populacijo?
B: Začel bi graditi ogromno število restavracij s hitro hrano in bi ljudje to naredili sami sebi!«
S5 Gimnazija Kočevje
Odgovor:
2. Koliko sladkorja povprečno zaužije dijak vaše skupine s pijačami v enem dnevu? Kolikšen delež predstavlja zaužiti sladkor v pijačah, gleda na priporočeni dnevni vnos manj kot 69 g sladkorja (˂ 10 %).
Pripravite poročilo.
Vprašanja smo se lotili tako, da je vsak izmed nas zapisal količino popite pijače in količino sladkorja v posamezni pijači. Vse podatke smo zbrali v tabelo. Ugotovili smo da dijak naše skupine povprečno zaužije 59, 9 gramov sladkorja dnevno. Zaužiti sladkor v pijačah predstavlja približno 8,9%, kar je manj kot priporočeni dnevni vnos. Po količini zaužitega sladkorja izstopa le en dijak, ki dnevno zaužije 346,5 gramov sladkorja, saj pije večinoma le pomarančni sok. To je povsem prevelika količina sladkorja, kljub temu da je dijak športnik in porabi veliko energije. Večina zaužitih pijač (sokovi) vsebuje preveč sladkorja, torej več kot 6,3 g/100ml. Primerna pijača je mleko, ki ne vsebuje tako veliko sladkorja. Najbolj primerna pijača pa je seveda voda, ki ne vsebuje sladkorja.
|
UČENEC
|
1.
|
2.
|
3.
|
4.
|
5.
|
6.
|
7.
|
8.
|
9.
|
10.
|
11.
|
12.
|
13.
|
|
Količina popite pijače (dl)
|
5 dl mleka
|
5 dl 50% pomar. soka
|
15 dl vode
|
2 dl mleka
|
5 dl pomar. soka
|
3 dl mleka
|
2 dl mleka
|
1 dl soka (fruc)
|
35 dl pomar. soka
|
2 dl mleka
|
5 dl mleka
|
15 dl vode z okusom
|
2 dl soka (red orange)
|
|
5 dl soka
|
3 dl vode
|
|
15 dl vode
|
10 dl vode
|
12 dl vode
|
15 dl vode
|
10 dl vode
|
|
3 dl soka
|
15 dl vode
|
|
3 dl kakava
|
|
5 dl vode
|
|
|
|
|
|
|
|
|
10 dl vode
|
|
|
15 dl vode
|
|
Količina sladkorja v posamezni pijači (g/100g)
|
5 x 4,6
|
5 x 9,8
|
15 x 0,0
|
2 x 4,6
|
5 x 9,8
|
3 x 4,6
|
2 x 4,6
|
1 x 9,5
|
35 x 9,9
|
2 x 4,6
|
5 x 4,6
|
15 x 6,2
|
2 x 9,9
|
|
5 x 11,1
|
3 x 0,0
|
|
15 x 0,0
|
10 x 0,0
|
12 x 0,0
|
12 x 0,0
|
10 x 0,0
|
|
3 x 10,8
|
15 x 0,0
|
|
3 x 12
|
|
5 x 0,0
|
|
|
|
|
|
|
|
|
10 x 0,0
|
|
|
15 x 0,0
|
|
SKUPAJ
|
78,5
|
49
|
0
|
9,2
|
49
|
13,8
|
9,2
|
9,5
|
346,5
|
41,6
|
23
|
93
|
55,8
|
|
Dijak povprečno zaužije 59,9 g sladkorja v enem dnevu.
|
3: Pripravite načrt, kako bi mladostnika usmerili k pravilnemu in zdravemu načinu življenja.
Prehranjevalne navade mladostnikov so različne, prav tako pa so različne energijske potrebe mladostnikov, saj je vsakdo individualna osebnost in je zato določanje količine dnevnih obrokov hrane nepremišljeno ravnanje. Res pa je, da obstajajo živila, ki so priporočljiva za vsakodnevno uživanje, saj krepijo telo ter pripomorejo k boljšemu počutju tako mladostnikov kot tudi odraslih oseb.
V mladostništvu so energijske potrebe večje, saj je to doba, ko oseba raste, obiskuje šolo, se vsakodnevno uči in najverjetneje udeležuje različnih, tudi športnih aktivnosti.
Prehrana mora uravnotežena in vsebovati različna živila (škrobna živila-kruh, testenine, riž…, sadje in zelenjavo, beljakovine-mesni in mlečni izdelki, maščobe, olja, sladkor), saj določena vrsta hrane opravlja različno funkcijo v našem telesu.
|
ŽIVILO
|
NALOGA
|
|
Beljakovine
|
Potrebne za rast in obnovo telesnih tkiv
|
|
Ogljikovi hidrati
|
Dajejo energijo, ki je potrebna za delovanje organizma in telesno dejavnost.
|
|
Maščobe
|
Rezervna energija telesa.
|
|
Vitamini in minerali
|
Nadzorovanje telesnih procesov.
|
|
Vlaknine
|
Skrb za pravilno delovanje telesa.
|
|
Voda
|
Pospešuje telesne procese (uravnava prebavo).
|
Tabela 1: Naloge določene vrste hrane.
Pri prehrani pa je potrebno tudi pravilno kombiniranje hrane. Obroki morajo biti čim bolj pestri in raznovrstni ter čim lažje prebavljivi. Dobro pa je tudi upoštevati uro obroka. Dopoldne je na primer priporočljivo uživati ogljikove hidrate, sadje ter škrobna živila, saj moramo takrat pridobiti energijo za celoten dan. Zvečer pa bi morali jesti beljakovine ter zelenjavo, saj se ponoči celice obnavljajo in rastejo. Za mladostnike je zelo pomembno uživanje mineralov, med njimi sta najpomembnejša železo in kalcij. Pri dekletih bi moral biti vnos le-teh še povečan ker med menstruacijo prihaja do izgube teh pomembnih mineralov (med menstruacijo ženske izgubijo celo več kot 28 mg železa na mesec). Železo je pomembno zato, ker je prisotno v vseh telesnih celicah, v največjih količinah pa se nahaja v krvi v hemoglobinu (njegova naloga je ključna za življenje, saj prenaša kisik od pljuč do ostalih delov telesa). Je tudi ključni element presnove in sestavina številnih encimov in hormonov.
|
MESO
|
Jetra, vse vrste temnega mesa, perutnina, školjke in ribe.
|
|
ZELENJAVA
|
Brokoli, špinača, beluši, buče, žito, paradižnikov sok, pšenični kalčki, gorčica, blitva, ohrovt, regrat in fižol.
|
|
SADJE
|
Rozine, suho sadje (marelice, datlji, slive), jagode, borovnice, ribez, brusnice, aronija, hruške, banane in češnje.
|
Tabela 2: Hrana bogata z železom
Da bi mladostnike usmerili k pravilni prehrani, bi potrebovali le malo psihološke spretnosti. Poiskati bi morali različne motivacije, ki bi mladostnike spodbudile k zdravemu načinu življenja. In tak cilj smo si zastavili tudi mi.
Ugotovili smo, da je nezdrava prehrana glavni vzrok za debelost, ki lahko posledično pripelje do sladkorne bolezni tipa 2. To pomeni, da ima oseba še dodatne naloge in skrbi za svoje telo, in sicer mora vsakodnevno meriti krvni sladkor, vnašati ustrezne količine inzulina v svoje telo itd. Poleg teh skrbi lahko pri poslabšanju sladkorne bolezni pride do oslepitve ali celo amputacije noge. Debelost, ki v vsakomur vzbuja nezadovoljstvo, pogosto pripelje tudi do osamljenosti, depresije in posledično celo do samomorov.
Sedaj vas sprašujemo, ali ni življenje lepše, če veš, da ti ni treba vsak dan znova in znova meriti sladkorja v krvi, če veš, da je malo možnosti za to da izgubiš nogo ter če se samozavestno sprehajaš po ulici, brez zadrege plešeš na glasnih in nepozabnih zabavah ter se z veseljem kopaš in sončiš na prijetni plaži obkrožen s prijatelji? Če se tudi vam zdi, da je tako življenje veliko bolj zabavno, se še danes odpravi na vsaj 15-minutni sprehod ali tek, ter se vsak dan trudi in upoštevaj zgoraj navedena pravila zdrave prehrane. Za začetni dan naj ti pomaga spodnja tabela, v kateri je predstavljen z zdravo hrano obarvan dan.
|
ZAJTRK
|
polnozrnati kruh, čokoladni namaz, mleko
|
|
DOPOLDANSKA MALICA
|
jogurt, korenček, naravna limonada
|
|
KOSILO
|
ribja polpeta, krompir v kosih, sveže zelje v omaki, polnozrnati kruh, naravni sok
|
|
DOPOLDANKSA MALICA
|
polnozrnati kruh, jogurt, marelični sok
|
|
VEČERJA
|
fižol, polenta po domače, radič in zelena solata
|
Tabela 3: primer jedilnika
Liza Mrhar, Nina Turk in Sara Tekavec, 2.b
S6 ESIC Kranj- gradbeno-storitvena šola
odgovor:
Šolska malica
Pozdravjeni !
Naredila sva seštevek (Andraž in Rok) hranilnih vrednosti naših malic. Pa najbolje, da si kar ogledamo tabelo.
| Na 100g živila |
Energijska vrednost KJ |
Maščobe / g |
Oglikovi hidrati / g |
Beljkovine / g |
| |
|
|
|
|
| OSJE GNEZDO |
1723 |
8,5 |
33,1 |
27,1 |
| SADNI JOGURT |
205 |
1,3 |
5,5 |
3,7 |
| SADJE |
217 |
0,2 |
13,8 |
0,2 |
| Skupno: |
2145 |
10 |
52,4 |
31 |
| |
|
|
|
|
| PURANJE NABODALO |
481 |
2,8 |
13,4 |
8,8 |
| SIROVA OMAKA |
938 |
16,9 |
3,1 |
12,9 |
| PIRE KROMPIR |
364 |
2,9 |
12,9 |
1,1 |
| SOLATA |
71 |
0,2 |
3,3 |
1,2 |
| Skupno: |
1854 |
22,8 |
32,7 |
24 |
| |
|
|
|
|
| RAVIOLI |
1662 |
8,4 |
63,9 |
12,9 |
| POROVA OMAKA |
117 |
9,4 |
10,3 |
0,95 |
| SOLATA |
71 |
0,2 |
3,3 |
1,2 |
| Skupno: |
1850 |
18 |
77,5 |
15,05 |
| |
|
|
|
|
| SENDVIČI PIŠČANČJI |
222 |
1,3 |
6,8 |
2 |
| BIO JABOLČNI SOK |
173 |
0,01 |
9,7 |
0,2 |
| SADJE |
217 |
0,2 |
13,8 |
0,2 |
| Skupno: |
612 |
1,51 |
30,3 |
2,4 |
Na koncu pa sva ugotovila, da nam te številke prav dosti ne pomagajo. Če opravljamo fizično
delo, potrebujemo več energije kot pa če cel dan ležimo.
Poleg tega verjetno nihče ne pazi ves čas in sproti računa koliko maščob, sladkorja in kalorij bo zaužil npr. pri kosilu.
Vsi naši topli obroki imajo manjše energijske vrednosti, manj maščob, oglikovih hidratovin, beljakovin od priporočenih iz tabele.
Seveda pa je to odvisno tudi od kuharja, koliko olja da v hrano in zato natančno nikoli ne vemo.
Sladkor v pijači
Najprej smo vpisali svoje podatke vpisali v dokument v oblaku. Nato smo poiskali energijske vrednosti posameznih pijač in jih preračunali v sladkor.
No , v resnici smo si pomagali s spletnim kalkulatorjem kalorij (http://www.unitconversion.org/energy/kilojoules-to-calories-nutritional-conversion.html).
Naleteli pa smo tudi na stran http://www.pgsoft.net/zurnal24/kalorije/kalorije.php,
kjer vpišemo vrsto pijače žal (nimajo vseh), nato vpišemo količino in dobimo podatka o kJ in gramih sladkorja.
|
dijak
|
Količina
dnevno
|
Vrsta pijače
|
kJ
|
Grami
Gram ogljikovi hidratov (škrob ali sladkor) vsebuje 16 kJ (3,75 kcal).
(http://www.kvarkadabra.net/fizika/teksti/prest_kal.htm)
|
Ali je delež sladkorja v pijači manjši od 10 % priporočenega dnevnega vnosa?
< 6,9 g
|
|
Nejc
|
1 l
|
Ledeni čaj
|
1200
|
186
|
Ne
|
|
Andraž
|
1,5 l
|
tangerina
|
2865
|
180
|
ne
|
|
Zamis
|
1l
|
Isosport
|
4000
|
250
|
Ne
|
|
Aljaž
|
1,5 l
|
Ledeni čaj
|
2400
|
150
|
Ne
|
|
Matej1
|
1 l
|
Ledeni čaj
|
1600
|
100
|
Ne
|
|
Matej2
|
1 l
|
tangerina
|
2210
|
138
|
Ne
|
|
Rok1
|
0
|
voda
|
0
|
0
|
da
|
|
Luka
|
1 l
|
Coca-cola
|
2500
|
156
|
Ne
|
|
Jasmin
|
0
|
voda
|
0
|
0
|
Da
|
|
Kushtrim
|
1 l
|
Ledeni čaj
|
2500
|
156
|
Ne
|
|
Rok2
|
0,5 l
|
Coca cola
|
1250
|
78
|
Ne
|
|
Rok3
|
1,5 l
|
Multi sola
|
2970
|
186
|
Ne
|
|
Uroš
|
1 l
|
Multi sola
|
1980
|
124
|
Ne
|
Opažanje:
- Dijaki 2GT zaužijejo dnevno zelo veliko sladkorja in, z eno izjemo, niso pretirano športno aktivni.
- Pa vendar so presenetljivo vitkih postav.
- To pomeni, da ni vse odvisno od zaužitega sladkorja in športne aktivnosti. Ali pač?
Sklep:
Če se torej sprašujemo ali obstaja očitna povezava med količino zaužitega sladkorja in telesno težo, vam moramo odgovoriti – v naši skupini NE.
Načrt:
- Spodbujali bi mladostnike, da se več ukvarjajo športnimi aktivnostmi.
- Organiziral bi več predavanj o zdravi prehrani.
- Organiziral bi več športnih aktivnosti (pohodi,igre z žogo ipd.)
- mlade starše bi ozaveščal o njihovih prehranjevalnih navadah, kakršne bodo imeli tudi njihovi otroci;
S8 Biotehniški center Naklo
Odgovor:
1.)
|
Živila/Obrok
|
Maščoba
|
beljakovine
|
Ogljikovi hidrati
|
Energijska vrednost
|
|
Kotlet na žaru z zelenjavo
|
210,1
|
40,2
|
5
|
711,4
|
|
Boranja z mesom, njoki in solata
|
183,2
|
79,5
|
131
|
998,9
|
|
Čufti v paradižnikovi omaki, pire krompir in solata
|
183,1
|
60,5
|
112,3
|
569,6
|
|
Ljubljanski zrezek, pire krompir in sladoled
|
163,9
|
51,2
|
62,3
|
494,4
|
2.)
|
Pijača
|
Vrednost sladkorja
|
|
Coca cola
|
120g/0,5l
|
|
Cedavita
|
84g/100g
|
|
Sadni sirup
|
900g/1l
|
|
Voda z okusom
|
27,5g/0,5l
|
|
Jabolčni sok
|
52g/0,5l
|
|
Ledeni čaj
|
6,18g/100g
|
|
Kava
|
/
|
3.)
Načrti po korakih za zdravo prehranjevanje usmerjenje mladostnika
1. korak: Noben obrok ne sme biti izpuščen!
PRIMER:
Zajtrk - ovseni kosmiči, posneto mleko, kava ali čaj, hruška
Malica- jabolko
Kosilo - puranje prsi na žaru, dušen paradižnik in bučke, rjavi riž
Malica - navaden jogurt
Večerja - tunina solata s paradižnikom, polovico polnozrnate žemljice
2. korak:Nadzoruje velikost porcije.
PRIMER: Žemljica šteje za eno porcijo.
3. korak: Poskrbi za zadosten vnos tekočine.
PRIMER: Vsako uro popije en kozarec vode.
4. korak: Bi bil realn, samokritičen in prilagodljiv.
PRIMER: Občasno si privošči posladek, npr. na rojstnodnevni zabavi, ne sme pa se vrniti na prehranjevanje brez kakršnih koli omejitev.
5. korak: Zmanjšaje dostopnost kaloričnim in mastnim živilom ter opomnikom, ki ga napeljujejo k temu, da jih uživa.
PRIMER: Pregleda shrambo, hladilnik, kuhinjske omarice, predale – vsa mesta, kjer shranjuje hrano – in ugotovi, kaj lahko zavrže ali vsaj zmanjša količino in tako prepreči skušnjave.
S9 Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer
Odgovor:
Ker je odgovor malo daljši, ga zaradi večje preglednosti pripenjamo v obliki priloge.
Odgovor
S10 Dvojezična srednja šola Lendava
Odgovor:
VMESNO POROČILO O DELU – Wiki projekt: HRANA – ZDRAVJE
1. Ugotovite, če je vaša šolska malica (topli obrok) v skladu s Smernicami zdravega prehranjevanja. Spremljajte jedilnik enega tedna.
Naš namen je spremljati jedilnik tega tedna (26. marec – 30. marec) in ob koncu tedna pripraviti poročilo.
2. Koliko sladkorja povprečno zaužije dijak vaše skupine s pijačami v enem dnevu? Kolikšen delež predstavlja zaužiti sladkor v pijačah, gleda na priporočeni dnevni vnos manj kot 69 g sladkorja (˂ 10 %).
Zabeležili smo približne podatke, koliko sladkorja zaužijemo s pijačami v enem dnevu, pripraviti moramo le še poročilo. Zanima nas pa, ali bi bilo dobro, če bi to vprašanje postavili tudi ostalim sodelujočim v Wiki projektu.
3. Pripravite načrt, kako bi mladostnika usmerili k pravilnemu in zdravemu načinu prehranjevanja?
O tem se menimo in razmišljamo, vendar pa odgovore puščamo za konec, ko bosta pripravljeni zgornji poročili.
Lp, Saša Juretič, Anamarija Nađ, Gregor Vrhunc
FB: http://www.facebook.com/groups/196883453754067/
Odgovor:
ŠOLSKA MALICA
CILJ: Spremljati jedilnik enega tedna in ugotoviti, ali je naša šolska malica (topli obrok) v skladu s Smernicami zdravega prehranjevanja.
Jedilnik:
Tabela 1 – Hranilne in energijske vrednosti za mesno malico
Tabela 2 – Hranilne in energijske vrednosti za brezmesno malico
Dnevni energijski priporočeni vnos za mladostnico je 10500 kJ/dan ter za mladostnika 13000 kJ/dan. Šolska malica (topli obrok) zavzema 20 %–30 % dnevnega energijskega priporočenega vnosa. (Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno- izobraževalnih ustanovah)
|
Tabela 3: Mesna malica – energijski vnos za mladostnico
|
Tabela 4: Brezmesna malica – energijski vnos za mladostnico
|
 |
|
| Tabela 5: Mesna malica – energijski vnos za mladostnika |
Tabela 6: Brezmesna malica – energijski vnos za mladostnika
|
 |
 |
Glede na zgornje podatke lahko sklepamo, da se naša šolska malica povsem ne ujema s pravili v Smernicah zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Priporočeno je namreč, kot že zgoraj navedeno, da naj bi topel obrok v šoli zavzemal 20 %–30 % dnevnega energijskega priporočenega vnosa. Dijakinje Dvojezične srednje šole Lendava pa s šolsko malico na dan povprečno zaužijejo 19,4 % priporočenega dnevnega vnosa (10500 kJ) z mesno malico ter 20,22 % priporočenega dnevnega vnosa z brezmesno malico. To stanje se deloma ujema s Smernicami, precej drugače pa je pri dijakih. Le-ti s šolsko malico na dan povprečno zaužijejo 15,67 % priporočenega dnevnega vnosa (13000 kJ) z mesno malico ter 16,33 % priporočenega dnevnega vnosa z brezmesno malico, kar pomeni precej nižjo energijsko vrednost od priporočene (20%–30%).
VNOS SLADKORJA S PIJAČAMI
CILJ: Ugotoviti in izračunati, koliko sladkorja povprečno zaužije dijak naše skupine s pijačami v enem dnevu ter kolikšen delež predstavlja zaužiti sladkor v pijačah, glede na priporočeni dnevni vnos manj kot 69 g sladkorja (˂ 10 %).
Tabela 7 – Vnos sladkorja s pijačami na dan
Člani naše skupine skupaj s pijačami zaužijemo približno 28,4 (4,2 + 4,2 + 20) g sladkorja v enem dnevu. Za posameznika to povprečno predstavlja 9,5 g in 13,7 %, kar pomeni, da prekoračimo priporočeni dnevni vnos sladkorja s pijačami (manj kot 10%) za 3,7%. Seveda pa to predstavlja neko skupno povprečje. Če pogledamo vsakega člana skupine posebej, se dnevni vnos sladkorja opazno razlikuje.
MLADOSTNIKI IN NJIHOVA PREHRANA
CILJ: Izdelati načrt, kako bi mladostnika usmerili k pravilnemu in zdravemu načinu prehranjevanja.
Dandanes, ko je prehrana ljudi veliko bolj nezdrava, kot je bila v preteklosti se število debelih mladostnikov povečuje. Kljub temu pa ni nujno, da so vsi, ki se prehranjujejo nezdravo, debeli. Lahko so tudi presuhi (anoreksični, bulimični) ali imajo normalno telesno težo, kljub temu pa so večinoma nezdravi. Veliko mladih več ne je hrane, ki jim jo pripravijo starši, temveč raje vzamejo vajeti v svoje roke, kar v večini primerov pomeni nezdravo prehranjevanje.
Glavna vzroka za nezdravo prehrano mladostnikov sta naslednja:
• občutek neodvisnosti – raje jedo s prijatelji kot pa s starši, ker se takrat počutijo manj odvisne od staršev in imajo pri tem več možnosti, da sami izbirajo hrano, največkrat zavijejo v kakšno restavracijo s hitro prehrano;
• zunanji videz – večina mladostnikov bolj skrbi za zunanji videz kot pa za zdravje organizma, zato (predvsem dekleta) zelo pogosto poizkušajo različne vrste diet, jemljejo razne pripravke za hujšanje …
Potrebe po energiji in hranilih pa so prav v mladostnem obdobju življenja največje. Zato prav to obdobje ni pravo za razne prehranjevalne muhe in diete.
Glede na to, da način življenja in navade v mladostništvu največkrat vplivajo na prihodnost in na zdravje ter razvoj mladostnikov, jih je treba vsaj usmeriti k boljšemu in bolj zdravemu načinu življenja.
Kako bi torej mladostnike usmerili na pravo in zdravo pot prehranjevanja?
1.1. OSVEŠČANJE
Prvi del našega načrta se glasi osveščanje. Pod to točko smo si zamislili opozoriti ter ozavestiti starše ter mlade o pomenu zdrave prehrane ter o posledicah nezdravega prehranjevanja. Večina ljudi je o tem zagotovo že seznanjena, vendar pa naš namen deluje na principu ponavljanja – kar večkrat slišimo, si bolj zapomnimo in najverjetneje potem tudi v skladu s tem delujemo.
V vsakem (večjem) mestu po Sloveniji bi nekajkrat letno organizirali predavanja o zdravi prehrani, na katerih bi bila obvezna udeležba osnovnošolcev ter srednješolcev (npr. v okviru obveznih izbirnih vsebin), zraven pa bi povabili tudi starše.
1.2. VIKEND – čas za družinsko kosilo
Večina Slovencev se drži navade, da se vsa družina zbere ob kosilu ob koncu tedna (največkrat je to nedelja). Naša ideja pa je, da bi to počeli ves vikend, se pravi v petek zvečer, v soboto in v nedeljo. V restavracijah bi lahko za to priložnost nudili tudi posebne ugodnosti, seveda pa bi obrok moral biti pripravljen na zdrav način.
1.3. STARŠI KOT VZOR
Starši morajo biti vzor svojim otrokom ter uživati zdravo prehrano, ne izpuščati obrokov in hladilnik napolniti s sadjem ter zelenjavo.
Prav tako pa lahko mladostnike k uživanju zdrave prehrane prepričajo redni pogovori s starši o tej tematiki.
1.4. VZGOJA V ŠOLI
Ne le starši, temveč tudi učitelji, profesorji, trenerji ipd. imajo pomembno vlogo pri izboljšanju prehranjevalnih navad mladostnikov. Vzgajati jih je treba s pogovorom, predavanji, s pojasnjevanjem vlog zdrave prehrane in posameznih živil, vendar brez groženj ali prisile.
1.5. DODATKI K HRANI
V primeru, da pogovor in pravilna vzgoja ne prepričata izbirčnih mladostnikov, lahko zdravo hrano izboljšamo s preprostim trikom. Mešanje najrazličnejših dodatkov v hrano je že zelo stara navada, s katero so že pred stoletji popravljali okus in videz raznih živil. Na primer kis, sol in sladkor v majhnih količinah ne bodo škodili nikomur, kvečjemu bodo posameznika prepričali k uživanju nekaterih zdravih živil, ki so z dodatkom okusnejša.
VIRI
Lp, Saša Juretič, Anamarija Nađ, Gregor Vrhunc
FB: http://www.facebook.com/groups/196883453754067/
Comments (0)
You don't have permission to comment on this page.