---

Kako se v vašem okolju kaže nestrpnost do različnih vrst družin (zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, partnerska skupnost, zunajpartnerska skupnost)?

• Kako v vašem razredu/skupini v primerjavi z ostalimi krajani razmišljate o Sloveniji kot liberalni državi in kako so enakovredno zavarovane pravice vseh otrok?
• Izpostavite tri segmente v naši družbi, ki najbolj vzpodbujajo nestrpnost do različnih vrst družin.

 

Izrazite svoje stališče in ga primerjajte z odzivi iz vašega okolja (anketa v različnih starostnih skupinah) ter primerjavo predstavite v obliki grafa.

 

 

How does your environment reflect intolerance towards different family types (single-parent, non-married partnership, composite family, same-sex partnership)?

• Is Slovenia enough of a liberal state that it can equally protect the rights of all children?
• Describe three segments (examples) of our society that encourage intolerance towards families of different types.

 

Express your view and compare it with the responses from your environment (the survey in different age groups) and present the comparison in the form of a graph.

 

---

S1 Srednja šola Slovenska Bistrica

Odgovor:

1 vprašanje.docx 

2 Anketa.doc

3 Rezultati ankete.docx  

 

Lep pozdrav,

SŠSB

 

---

S2 Srednja šola za FKZ

Odgovor:

 

ObjavaSSFKZ-20120415-nestrpnost.doc

 

---

S3 Srednja šola Zagorje

Odgovor:

 

Kako se v vašem okolju kaže nestrpnost do različnih družin.

 

Odgovori na zastavljena vprašanja Šolskega centra Krško-Sevnica.

 

V našem razredu so ankete pokazale, da smo strpni in razumevajoči do drugačnih vrst družin in partnerskih zvez, za razliko od sokrajanov, ki so z rezultati anket izražali nestrpnost do različnih vrst družin in partnerskih zvez in preveč poveličevali pomen tradicionalne družine.

Težko govorimo o liberalni državi, če je večina ljudi nestrpna do drugačnih in ne odobrava zunaj partnerskih skupnosti, istospolnih skupnosti, mešanih zakonov… Vendar večina dijakov v našem razredu razmišlja drugače od sokrajanov. Trdijo, da v 21. stoletju ni potrebno, da obstajajo samo tradicionalne družine, kajti posamezniki sami izberejo način življenja in pri tem ne smemo nikogar obsojati, temveč moramo takšnim družinam, če potrebujejo pomoč, pomagati in jih podpirati.

Pri pravicah otrok je spet prišlo do nasprotnih mnenj, sokrajani menijo, da imajo vsi otroci preveč pravic in so preveč zaščiteni. Na drugi strani pa sošolci menijo, da imajo otroci na splošno premalo pravic, trdijo tudi, da imajo zunajzakonski otroci manj pravic kot otroci v  ostalih družinah. Otroci iz tradicionalnih družin imajo po njihovem mnenju največ pravic.

Segmenti v družbi, ki najbolj vzbujajo  nestrpnost do različnih vrst družin, so predvsem okolje, v katerem živimo, šola, vpliva pa tudi verska usmerjenost in prijatelji.

Midva sva na začetku šolskega leta imela glede različnih družin podobne predsodke kot najini sokrajani. V ospredje sva postavljala tradicionalno družino in njene vrednote in nisva razumela drugih ljudi in njihovih družin. Toda v času šolanja (pogovori s profesorji, branje knjig na to temo in ogled filma Parada), sva spoznala, da nikogar ne smemo obsojati. Zelo pomembno je, da se poskušamo vživeti v sočloveka, ga razumeti, spoznati drugačen način življenja, torej z veliko mero empatije oblikovati svoj odnos do drugačnih.

 

Število anketirancev n=39, 17- žensk,  22 - moških. Povprečna starost anketirancev v letih je 19,1.

1. Če bi ti izvedel-a, da je tvoj-a najboljši(a) prijatelj-ica istospolno usmerjen-a:

 

a) bi z njim (njo) prekinil vse stike in bi se ga (jo) izogibal,

b) bi z njim (njo) še vedno ostal  prijatelj-ica in ga (jo) podpiral,

c) bi to težko sprejel-a in z njim počasi prekinil-a stike,

d) tega ne odobravam, vendar bi z njim (njo) še vedno ostal-a v pristnih odnosih,

e) drugo:___________________________________________.

 

2. Kaj iz vašega okolja vpliva na tvoje prepričanje glede družin (tradicionalna družina, istospolna, enostarševska…)?

  

a) lastna družina,

b) verska usmerjenost,

c) šola/delovno okolje,

d) prijatelji,

e) drugo:_____________________________________________.

Opomba :

8 anketirancev je odgovorilo z odgovorom e) drugo:

       -5 anketirancev je odgovorilo: moje razmišljanje,

       -2 anketiranca sta odgovorila: družba,

       -1 anketiranka je dogovorila s: Sama imam svoje prepričanje glede družin in mojega prepričanja nihče ne more spremeniti.

 

3. Ali imajo po tvojem mnenju otroci iz tradicionalne družineStran z vprašanjem S1, kjer objavite svoje odgovore Stran z vprašanjem S2, kjer objavite svoje odgovore , enoroditeljske družine ter otroci homoseksualcev enake pravice?

a) da, vsi imajo enake pravice,

b) otroci iz istospolnih družin imajo manj pravic,

c) največ pravic imajo otroci iz običajnih družin,

d) vsi otroci imajo preveč pravic,

e) drugo:______________________________________________.

 

Pripravila Valentin Ćosić, 2. A  in Dean Ćosić, 2. A

 

 

---

S5 Gimnazija Kočevje

 Odgovor:

 

Po definiciji je družina opredeljena kot življenjska skupnost staršev (obeh ali enega) in otrok, ki živijo v istem gospodinjstvu. Družina sta tudi mož in žena brez otrok oz. partnerja brez otrok, ki živita v zunaj zakonski skupnosti. Glede na položaj posameznih članov razlikujemo različne tipe družin: zakonske pare brez otrok, zakonske pare z otroki, mati z otroki, oče z otroki, zunajzakonska partnerja z otroki ter zunajzakonska partnerja brez otrok.

 

Različne vrste družin v Sloveniji:

 

POROČENI PARI	MATERE Z OTROKI	OČETJE Z OTROKI	ISTOSPOLNE DRUŽINE
73,7%	16,1%	2,6%	ni podatkov

 

 

V Sloveniji so najpogostejša oblika družine poročeni pari, teh je kar 73,7%. Z občutno nižjim odstotkom jim sledijo matere samohranilke, ki predstavljajo 16,1% vseh družin. Očetje z otroki predstavljajo le 2,6% vseh družin. V Sloveniji prevladujejo družine z enim otrokom, najmanj pa je družin, ki imajo tri ali več otrok.

 

V celotni statistiki ni podatkov o istospolnih družinah pri nas. To nam pove, da so državljani naše države in s tem tudi ljudje iz naše okolice nestrpni do istospolnih družin. O vseh ostalih oblikah družin je govora, ljudje enako sprejemajo otroke, ki živijo v zakonski skupnosti kot tudi tiste, ki živijo v enostarševski družini, do istospolnih družin pa se še vedno čuti odpor. K tej trditvi pripomore tudi podatek, da so bili državljani Slovenije proti družinskemu zakoniku. Padec tega zakonika govori o tem, da smo Slovenci še vedno zelo tradicionalen narod, močno pa se kaže tudi konservativizem. Vendar je kampanja okoli družinskega zakonika prinesla kar nekaj sprememb v naši državi. Z njo se je razširila zavest, da imajo vsi otroci enake pravice. Pred prvimi pozivi na referendum je bilo ozračje med državljani še slabše, saj jih je le 10% to zagovarjalo. Za nestrpnost do različnih vrst družin so razlogi velikokrat: enostarševske družine, manjša finančna zmožnost ter drugačno versko prepričanje, način življenja idr. Menim, da problem ni v omenjenih družinah, temveč v tistih, ki ne sprejemajo drugačnosti ostalih ljudi. Prav vsaka družina ima lahko popolnoma normalno življenje, ne glede na to, kakšna je njena ''ureditev'', koliko denarja premore in od kod prihaja. Nestrpnost do različnih vrst družin se ne bi smela pojavljati, saj vsaka družina živi popolnoma drugače od ostalih. Če nekatere izstopajo v čem še malo bolj kot ostale, pa to ni nič slabega. Nasprotno, mislim, da je drugačnost dobra. Marsikatera družina bi se od tistih, do katerih se čuti nestrpnost, lahko marsikaj naučila.

 

Menimo, da Slovenija ni dovolj liberalna država in da ne zna enakovredno zavarovati pravice vseh otrok. Nestrpnost do različnih vrst družin v Sloveniji najbolj spodbuja to, da pri Slovencih še vedno velja, da družino sestavljajo mati, oče in otroci. Še vedno se nismo sprijaznili s tem, da lahko otroku lepo življenje nudi tudi samo mati ali samo oče. Mislim, da otrok lahko srečen živi tudi v skupnosti, v kateri ima dva očeta oziroma dve materi. Taka družina mu lahko nudi lepše življenje kot družina, ki jo sicer sestavljata mati in oče, vendar mu ne moreta nuditi lepega življenja. Vendar pa težava nastane, ko se mora otrok socializirati in oditi v vrtec oziroma šolo. Njegovi vrstniki ne sprejemajo tega, da živi v drugačni družini kot oni, zato mu lahko s svojim obnašanjem otežijo življenje. Otrok pa si vendar ne more sam izbrati svojih staršev. Po drugi strani tudi ostali otroci niso sami krivi, da so tako vzgojeni v bolj nestrpnem duhu, na to zopet vplivajo njihovi starši, nanje pa celotna družba. In tako se ves čas vrtimo v začaranem krogu.

 

Manca Fotivec in Teja Ivanež, 2.b

 

---

S6 ESIC Kranj-gradbeno-storitvena šola

Odgovor:

 

 

V svetu in tudi pri nas se poleg standardnih družin (oče-mati-otrok) in enostarševskih družin, pojavljajo tudi družine v katerih sta oba starša istega spola

- partnerska skupnost, zunajpartnerska skupnost. Slovenija se je na referendumu o družinskem zakoniku izrekla proti njegovemu sprejetju.

Otrok iz netradiconalne družine je tako lahko prikrajšan v primerjavi z ostalimi otroci:

- v primeru smrti biološkega starša, drugi starš ni avtomatsko njegov skrbnik;

- po ne-biološkem staršu ne deduje;

- po ne-biološkem staršu ne more biti socialno in zdravstveno zavarovan;

 - geji v partnerski zvezi ne morejo posvojiti otrok;

 

Na utube smo našli posnetek znanega radijskega voditelja Denisa Avdića, ki je povedal svojo zgodbo o njegovem odraščanju z dvema mamama (mama in babica), kasneje pa sta ga vzgajali mama in teta. In baje ni znjim nič narobe - vsaj misli tako.

 

 

Meni (Aljaž) se tudi zdi, da vsaka partnerska skupnost ne more imeti otroka.  

Ker je v nekaterih družinah prisotno nasilje, slabi odnosi, nedorasli odrasli, 

in to jim ne bi privoščil pravice do posvojitve otroka.

 Če pa bi bila npr. dva maška, ki se imata močno in res rada in čutita ljubezen do otrok,

pa bi v bistvu lahko skrbela zanj.

Kajti otrok potrebuje ljubeče starše, kateri bi ga spodbujali v njegovem življenju.

 In v tem primeru je vseeno kdo skrbi za otroka - samo da se imajo radi.

Zdi se mi, da smo kot družba nestrpni do drugačnih.

 

 

Na temo smo naredili spletno anketo, ki je bila razposlana na 79 spletnih naslovov dijakov GSŠ. Odgovorilo - rešilo jo je 24 dijakov. 

1. vprašanje

V medijih je bilo glede sprejema družinskega zakonika najbolj izpostavljeno vprašanje ali  lahko geji posvojijo otroke ali ne.

Kot vidimo iz rezultatov naše ankete, tudi dijaki GSŠ večinoma ne podpirajo sprejema dr. zakonika.

Kot zanimivost: v našem kraju (173 volilcev) so bili vsi proti sprejemu družinskega zakonika. 

Lahko bi rekli, da je to pokazatelj nestrpnosti do drugačnih.

 

2. vprašanje:

Kot vidite, v anketi je večina iz naše šole odgovorila, da bi njihov odnos do prijatelja ostal enak. 

S tem se strinjamo, ampak problem vidimo, da bi se morda prijateljev odnos do nas spremenil, ko bi se razvedelo da imam dva očeta.

Pri tem vprašanju, se porajajo naši strahovi, da bi okolica morda mislila, da smo tudi mi isto spolno usmerjeni. Ampak to je odvisno od vsakega prijatelja posebej. 

 

3. vprašanje: Zakaj bi se tvoj odnos spremenil oz.. bi ostal enak? Opiši.

Dijaki so navedli: 

1.      Tako sem vzgojen.
2.       Nvm
3.       ker živimo v modernem svetu in to ne bi bilo nič takega
4.       zato ker nemoreta imeti dva isto spolna partnerja otroka ker bi vsi kazali na njega da ima dva očeta in sta pedra
5.       Spolna usmerjenost ne določa človekove osebnosti. Če je nekdo dober človek, zakaj bi morala njegova usmerjenost to izpodbijati?
6.       Ker otrok ni nič kriv da ima take starše oz. to ni nič slabega
7.       zato ker je moj prijatelj
8.       ja tko ke bi vidu kko se otrok obnaša an
9.       saj on nima nic pri tem
10.       Ker je otrok enak
11.       ker je gej
12.       ker najino prijateljstvo ni povezano z njegovimi starši
13.       pač
14.       ni pomembno iz kakšne družine prihajaš
15.       ker me to ne moti dokler nebi zacel prevec silit vame z svojim mislenjem
16.       Tvoj prijatelj je že od nekdaj in mu zaupaš.

 

Kot vidite so dijaki različno odgovarjali na vprašanje kakšen bi imeli odnos do prijatelja,

ki bi imel npr. dva očeta.          

Šele ko bi imeli takega prijatelja, ki bi npr. imel dva očeta namesto očeta in mame,

bi lahko vedeli, kakšno bi bilo naše obnašanje do njega. Menimo, da bi ga okolica sigurno žalila,

zafrkavala in/ali poniževala - vsaj na začetku, preden bi se navadili nanj.  

---

S8 Biotehniški center Naklo

Odgovor:

 

 Ali je Slovenija dovolj liberalna država, da zna enakovredno zavarovati pravice vseh otrok?
Da.
- Izpostavi tri segmente v naši družbi, ki najbolj vzpodbujajo nestrpnost do različnih vrst družin.
 nasprotovanje isto spolnim družinam, nasprotovanje z družinam z veliko otrok, nasprotovanje z rasno in nardnostno različnimi starši.

 

---

S9 Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer

Odgovor:

Ker je odgovor malo daljši, ga zaradi večje preglednosti pripenjamo v obliki priloge.

Odgovor

 

---

S10 Dvojezična srednja šola Lendava

Odgovor:

 

Vmesno poročilo:

Pozdravljeni!

Me smo podale vsaka svoje mnenje in tako ustvarile neko hipotezo, ki jo je včerajšnji referendum delno potrdil. Ugotovile smo namreč, da večina ljudi čuti nek odpor do drugačnih vrst družin oz. da so jim istospolne družine tabu tema.  Sedaj je v fazi nastajanja naša anketa, ki jo nameravamo izvesti čez vikend in takoj napisati tudi poročilo. Anketirati smo nameravale ljudi različnih starostnih skupin, nekaj na naši šoli, nekaj v domačem kraju. Literature nismo uporabljale, saj smo podajale svoje mnenje. Če bomo v poročilu potrebovale kakšne strokovne izraze ali kaj podobnega, bomo literaturo še poiskale v knjižnici.
 
Tjaša, Patricija P., Cintija
FB: http://www.facebook.com/groups/196883453754067/

 

---

Odgovor DSŠ Lendava:

V zadnjem času je družinski zakonik zelo aktualna tema v Sloveniji. Tudi same smo se malo poglobile v to temo, in poleg zunajzakonskih in enostarševskih družin raziskale še to, kaj menijo ljudje o istospolnih družinah.
Najprej smo poskušale postaviti neko hipotezo. Med pogovorom smo ugotovile, da se vse nekako strinjamo  v tem, da so ljudje še vedno nestrpni do t. i. drugačnih družin. Nekoč so bile zunajzakonske ali enostarševske družine greh. Ljudem se to ni zdelo normalno, češ vedno moraš ostati s tistim, s katerim si ustvariš družino, seveda pa se moraš prej poročiti.
V današnjem času, se je stanje nekoliko izboljšalo, a so nekateri še vedno proti zunajzakonskim in enostarševskim družinam (enostarševskim, kadar gre za ločitev, ne v primeru smrti enega od staršev).
Me se s tem ne strinjamo. Vse smo bile enotnega mnenja, in sicer, da naj vsak človek živi, kot mu je všeč, ne pa tako kot narekujeta tradicija ali njegova najbližja okolica.

Še večji problem so istospolne družine. Večina ljudi jim zelo nasprotuje, pa še sami ne vedo zakaj. Pri nas je to še vedno tabu tema, mogoče tudi zato, ker je teh družin zelo malo in niso izpostavljanje, ravno zaradi neodobravanja. Me jim v glavnem ne nasprotujemo, dilema nastopi pri vprašanju, ali naj istospolni partnerju posvojijo otroke ali ne. Veliko ljudi zelo nasprotuje temu, prav zaradi družbe. Če samo pomislimo, kako bi ti otroci trpeli, češ da imajo 2 očeta ali 2 materi, potem smo tudi me proti temu. Ne zavedamo pa se, da bi bili za takšno stanje seveda krivi sami, saj je družba tako nastrojena, da bi takšne otroke obravnavala drugače. V tem primeru smo tudi me proti temu. V nemogočem primeru, da bi družba te otroke sprejela tako kot ostale, pa smo me za to, da imajo istospolni partnerji otroke, saj bi se tem otrokom bolje godilo, kot pa mogoče pri starših, ki zanje ne bi mogli skrbeti tako, kot je to potrebno.   
V našem razredu smo mnenja, da Slovenci ne živimo v liberalni državi. Istega mnenja so ostali krajani. Razlikujemo se pa v mnenju glede pravic. Mi menimo, da naše pravice niso dovolj zavarovane in so večkrat kršene, medtem ko ostali krajani pa mislijo, da imamo otroci še preveč pravic. Trdijo, da jih oni v svojem otroštvu niso imeli toliko, pri tem pa pozabljajo, da so se časi zelo spremenili.

Res je, da imamo pravico,da se izobražujemo, oni pa se takrat niso vsi izobraževali, saj niso imeli možnosti in so delali na poljih. S tem se strinjamo, a razlika je v tem, da so v tistem času tudi s tem lahko preživeli, v današnjem pa je težko preživiš celo z zelo visoko izobrazbo.  Čeprav je v splošnem znano, da smo si vse enaki, to v marsikaterem primeru ne drži. Npr. otroci v zunajzakonskih partnerstvih imajo po našem mnenju manj pravic. Na področju vere, npr. ne morejo se poročiti, če niso krščeni ali niso opravili obreda birme. Tega pa ne morejo opraviti, če njihovi starši niso poročeni. Nihče pa se ne vpraša, kaj si želi otrok, saj le-ta ni kriv, da njegovi starši niso poročeni, trpijo pa posledice tega.  Prav tako se problem včasih pojavlja pri enostarševskih družinah, ko se starši odločijo za razvezo.  Ne upamo si predstavljati, kakšne prepreke bi se pojavljale pri otrocih istospolnih družin. Prav tako pa tudi družba ''zatira'' drugačne družine in jim ne daje možnosti, da bi se uveljavljale enako, kot ostale. In potem se pojavi večno vprašanje: Smo res vsi enaki?
Tudi v naši anketi, se je pokazalo, da smo v nekaterih primerih pripadniki iste skupnosti enotnega mnenja.  Vsi se strinjamo in menimo, da bi se v družbi moralo marsikaj spremeniti in prilagoditi, da bi bilo vsem prav.

Anketa in rezultati:

Odgovori:
–    družine istospolnih partnerje
–    da bi lahko istospolne družine posvojile otroka
–    marsikatero
–    nobeno
–    ni problem v zakoniku, problem je v popolni nestrpnosti prebivalcec Slovenije

 

VIRI:
–    anketa (izvedena preko interneta – Facebook)
–    mnenje krajanov (v vasi Hotiza in Lakoš ter v mestu Lendava)
–    mnenje članov skupine

Tjaša, Patricija P., Cintija
FB: http://www.facebook.com/groups/196883453754067/