| 
  • If you are citizen of an European Union member nation, you may not use this service unless you are at least 16 years old.

  • You already know Dokkio is an AI-powered assistant to organize & manage your digital files & messages. Very soon, Dokkio will support Outlook as well as One Drive. Check it out today!

View
 

Stran z vprašanjem S5, kjer objavite svoje odgovore

Page history last edited by Damjan Erhatič 11 years, 11 months ago

osebni stik-graf.bmp


Kakšen je pomen osebnega stika pri vsakodnevni komunikaciji v dobi tehnološke družbe 21. stoletja?

 

Podvprašanja:

1. V kakšni meri je osebni stik pri vsakodnevni komunikaciji med mladimi še prisoten?

2. Katere teme so najpogostejše pri komunikaciji na daljavo?

3. Katere so najhujše nevarnosti/slabosti komunikacije na daljavo in katere so njene prednosti?

 

 

Our question is:

What is the importance of personal contact in daily communication in the era of technological society of the 21th century?

 

1. To what an extent is personal contact in daily communication among youngsters still present?

2. Which topics of conversation are present in communication via technology (and which, on the other hand, still require a personal contact)?

3. What are the major dangers/disadvantages of communication via technology and what are the advantages?

 

ODGOVOR GIMNAZIJE KOČEVJE:

 

Vsi včasih komuniciramo na daljavo, po mojem mnenju pa mladi še najbolj, saj uporabljamo različne internetne strani ali programe  na računalniku ali pa se preprosto pogovarjamo preko telefona in telefonski sporočil. Največkrat se mladi pogovarjamo o: vsakdanjih rečeh, športu, šoli, lažjih problemih in ljubezni ter prijateljstvu. Pogoste so tudi teme o različnih novostih in internetnih straneh, skupnih interesih, igrah itd. Seveda pa se tudi dogovarjamo o različnih skupnih načrtih ali srečanjih.

 

To pa ne pomeni, da današnja mladina samo sedi za računalnikom ali pa je zmerom pri svojem mobilnem telefonu. Še zmeraj je najpogostejši osebni stik oz. komunikacija v živo, kjer se lahko pogovarjamo o bolj osebnih temah ali pa se samo skupaj zabavamo. Med osebne teme bi lahko šteli npr: družinske, ljubezenske in prijateljske probleme, zelo pomembne stvari, prepiranje, pogajanje s starši, smrt, osebne strahove, pogovore o osebnih težavah …

 

Komunikacija v živo je še zmerom najbolj priljubljena oz. najpogostejša vrsta komunikacije med mladimi, saj lahko na podlagi govorice telesa takoj in lažje ocenimo sogovornikovo reakcijo. Prav tako lažje presodimo, kakšne volje je naš sogovornik, ali je odgovor osebe mišljen sarkastično ali ne ipd. In to je tudi prednost te komunikacije, saj tako lažje preberemo človeka.  Posebnost te komunikacije pa je, da se lahko z našim sogovornikom dotikamo (objemamo, potrepljamo po rami, poljubljamo…). In po mojem mnenju je prav zaradi te posebnosti to še zmerom najpogostejša vrsta komunikacije.

Današnja komunikacija na daljavo je že tako napredna in hitra, da jo kar hitro vzljubimo. Ima pa lahko prednosti in slabosti. Ena izmed prednosti  je, da se pogovarjaš preko spletnih klepetov (npr. Facebook, Messenger…), preko mobilnega telefona ali pa preko programov za spletno telefoniranje  (npr. Skype) z osebo, ki je zelo oddaljena od tebe (začasno živi v drugi državi, živi na drugem koncu države…), ali pa se pogovarjaš z osebo, s katero nisi veliko v stiku ipd. Lahko pa tudi hitro ugotoviš, ali je oseba nedosegljiva, torej ne odgovori, in tako lahko predvidevaš, ali je ta oseba doma. Taka komunikacija pa ima seveda tudi negativne posledice. Nekateri mladi se preveč časa pogovarjajo preko računalnika ali telefona in so bolj osamljeni, kar lahko vodi tudi v depresijo. Mladi so bolj naivni in hitreje zaupajo ljudem preko spleta, ti pa lahko to izkoristijo in vse skupaj lahko vodi do spletnega nasilja. Prav tako našega sogovorca ne slišimo in ne moremo opazovati njegove telesne mimike, kar zlahka pripelje do nesporazuma. Ljudje si izrečeno lahko velikokrat predstavljamo drugače, kakor je bilo namreč mišljeno. Potovanje informacije je v 21. stoletju zahvaljujoč napredni tehnologiji izredno hitro. To je lahko pozitivna in hkrati negativna posledica.

 

Vrsta komunikacije

''v živo''

Telefonski pogovor

SMS

Spletni klepeti

Spletno telefoniranje

Enosmerna sporočila

Št. minut na posameznika

438

62

33

76

14

6

 

 

  

Graf prikazuje analizo naših dnevnikov vsakodnevne komunikacije. 14 dni je vsak posameznik spremljal svojo vsakodnevno komunikacijo in za vsak dan zabeležil, na kakšen način je komuniciral in koliko časa je porabil za to.

Rezultati prikazujejo povprečje porabljenih minut pri posamezni vrsti komunikacije na posameznika v enem dnevu.

Kljub različnim vrstam komunikacije največ minut še vedno porabimo pri komunikaciji ''v živo'', vendar ji že sledita spletno  telefoniranje in telefonski pogovor.

 

Kaja Zoran, Maša Legan, 2.b

 


 

S1 Srednja šola Slovenska Bistrica

Odgovor:

 

Odločil smo se, da bomo na vprašanje odgovorili v obliki eseja in priloženega intervjuja.

 

POMEN OSEBNEGA STIKA PRI VSAKODNEVNI KOMUNIKACIJI

Komunikacija je posredovanje misli in informacij. Prisotna je skozi vso človeško zgodovino vendar se je v vsem tem času zelo spremenila. Včasih je komuniciranje potekalo samo preko gibov, nato preko stvari, govora, danes pa največ poteka preko sodobne tehnologije. V času naših starih staršev je bil pravi luksuz, če so imeli doma stacionarni telefon. A tega so uporabljali zelo redko. Danes ta sploh nima več pomena, saj ima skoraj vsak v naših krajih svoj mobilni telefon, računalnik  ter dostop do interneta. Osebni stik pri komunikaciji se v zadnjih desetletjih zelo manjša. Lahko bi rekli, da skoraj ni več prisoten, ter da ima vedno manjši pomen.

Kot smo že omenili je bil nekoč osebni stik edini možni način sporazumevanja. Ljudje so se zbirali na vaških trgih, se pogovarjali, smejali, izmenjavali trače… Danes takšnih dogodkov več ni.  Pogovori potekajo preko telefona ali še lažje in hitreje napišeš SMS ali elektronsko sporočilo oziroma novico sporočiš preko spletnega omrežja. Zakaj je temu tako? Res, da izumitelji vsako leto podajo nova komunikacijska sredstva na trg ali inovatorji stara zelo izboljšajo in mi seveda posežemo po njih. Kdo v današnjem svetu se še usede na kolo in zapelje k prijatelju, da se pogovarjata ali zabavata, če pa je novico lažje sporočiti preko sodobnih sredstev za prenašanje informacij, ne da bi se morali vstati, kaj šele oditi iz hiše in vložiti malo truda.

Medosebni stik tako s tehnologijo izginja, saj je še prisoten, v šolah, v službah, a izven teh ustanov vse manj. Med mladimi večina komunikacije poteka preko socialnih omrežij, še posebej priljubljena sta Facebook in Twitter. Vendar kljub temu, da osebni stik ni več tako prisoten ima spletna komunikacija določene dobre plati, ampak v nekaterih stvareh pretiravamo. Rojstni dan voščimo kar preko omrežja namesto, da bi znancu stisnili roko in mu osebno zaželeli vse najboljše. 

Teme, ki so najbolj prisotne pri komunikaciji na daljavo so službene  in družinske zadeve, lahko tudi ljubezenske.

Prednost spletne komunikacije je komunikacija na daljavo, če na primer oče ali mati gre na službeno potovanje se lahko z otroki pogovarja preko različnih spletnih telefonskih omrežji, ki to omogočajo, najboljši primer je Skype. Tudi, če imaš sorodnika v tujini in si ga drugače videl enkrat na leto, ga sedaj lahko preko spleta vidiš teoretično vsak dan. Sporazumevanje na daljavo je več kot očitno postalo pomemben del vsakdanjega življenja. Preko prej omenjenih omrežji lahko vzdržujemo tudi stik s prijateljem, ki se je odločil za šolanje v tujini. Tudi vse več podjetji se raje odloči za poslovni razgovor z uporabo komunikacijske tehnologije kot pa za oseben.

Druženje prek sodobne tehnologije je v resnici veliko lažje in precej dostopnejše kot fizični stik, saj je pri slednjem potrebno časovno usklajevanje, oblačenje in potovanje, pri čemer je že sama misel na težave s parkiranjem za nekoga dovolj, da ga odvrne od tega, da bi odšel od doma.

Komunikacija na daljavo nima samo dobrih lastnosti, ampak so prisotne tudi slabosti. Ne vidiš in ne občutiš kako oseba nekaj doživlja. Lahko ti napiše da je vse v redu in to še poudari s številnimi smeški. Seveda tako mislimo, da je pri njej vse dobro, da nima skrbi. Kaj pa če ni? Kaj če oseba laže? Nam nekaj prikriva. Ne vidimo njenega dejanskega stanja in govorice telesa, ki na včasih več pove kot izrečene besede. Mladi se današnje dni raje odločimo za kratka sporočila, ampak ta ne vsebujejo nebesedne komunikacije, ki je že stara toliko kot človeški rod.  Ta ima pri sporazumevanju z ljudmi velik pomen, saj govori vse naše telo z držo, kretnjami, mimiko, govorijo vonjave, otip, prostor, razdalja, predmeti. Sporočila skratka sprejemamo s vsemi čutili, redko se sploh zavedamo, kaj vse sporočamo.

Kljub svoji dostopnosti in preprostosti medčloveška komunikacija prek telekomunikacij ne zadošča za duševno blaginjo in zdravje. Edina težava ni v tem, da je del uporabnikov tako navezan na spletne in mobilne vsebine, da zapostavlja šolske, poslovne in gospodinjske obveznosti ter celo osebno higieno. Ampak tudi v tem, da zakonci ter starši in otroci skupaj preživijo manj časa kot so ga v prejšnjih desetletjih. Danes otroci večino prostega časa preživijo pred televizijo in z računalnikom namesto s starši, sorodniki in prijatelji. Ne gibljejo se več dovolj, ne družijo se na svežem zraku. Zanemarjajo fizični stik s svojimi prijatelji, saj se vedno manj otrok s prijatelji dobi na igrišču in skupaj igra kakšno igro z žogo. 

Preko spletnih omrežjih in kratkih sporočil zanemarjamo tudi naš jezik, saj pri pisanju kratkih sporočil in elektronske pošte večina ne pazi na pravopis. 

Na spletu lahko naletimo tudi na anonimnost. Ljudje se lahko predstavijo drugače, nas naplahtajo. Tudi glede službenih zadev je veliko pasti in preden kaj napišemo moramo podjetje oziroma osebo preveriti, se prepričati, da so dostojni. 

Tudi na izobraževanje vse bolj vpliva komunikacija. Včasih smo delali več plakatov za referate v šoli in bili prisiljeni, da smo se dobili, učili in družili. Danes pa izdelujemo elektronske prosojnice in pri tem si pomagamo preko spleta. Tako, da tudi šola slabi  naš osebni stik  pri komunikaciji. Ampak po drugi strani je v toku s časom, ažurna in multimedijska. Še vedno nas pripravlja na dejansko življenje.

Spoznali smo, da je osebni stik pri komunikaciji vse manj prisoten in upamo, da bo nekoč bolje. Čeprav je to skoraj nemogoče, saj smo od tehnologije vse bolj zasvojeni, ker se ta nenehno nadgrajuje in izpopolnjuje. Odtujenost  med ljudmi je tako vedno večja. Res je, da imamo od nje nekaj koristi pri komunikaciji vendar mislimo, da je osebni stik vsekakor boljši. Pripomore k ohranjanju našega jezika in narečji, ki zaradi globalizacije izgubljajo svoje temeljne prvine. 


INTERVJU S STAREJŠO GOSPO

Družabna omrežja, hitro dopisovanje prek spleta, SMS-ji, elektronska pošta… Zaradi novih tehnologij smo vedno bolj ‘omreženi’ in vedno manj je komunikacije iz oči v oči. Ampak kako je bilo s komunikacijo v času naših babic in dedkov, na to vprašanje in še druga je odgovorila gospa Marija Vtič, stara 70 let.

V vaši mladosti niste imeli telefonov, ne kakršnihkoli drugih komunikacijskih sredstev. Kako torej ste se dobivali ali pogovarjali s prijatelji?

No, v tistih časih nismo imeli niti avtobusa in ne avta, zato smo v šolo hodili peš. Na 5 km dolgi poti v šolo in nazaj smo se dekleta marsikdaj pogovarjala in dogovarjala kdaj se bomo dobile in videle. Poleg tega smo stanovale dokaj blizu, tako da, če sem kaj potrebovala, sem šla do njih.

Kaj pa glede fantov. Danes to ni problem, saj ti na FB napišejo nekaj lepih komentarjev in že sta v zvezi, niti videti se tako pogosto ne potrebujeta. Kako pa je bilo to nekoč?

Smeh. Spoznali smo se na poti v šolo, v šoli in na delu. Včasih smo se sosedje in tudi bolj daljni sosedje dobivali in skupaj opravljali delo kot sušenje. Takrat smo tudi redno hodili v cerkev. Možje pa v vojsko in so večkrat imeli vaje, službo.

Kako pa je bilo glede službe? Danes lahko prosto delovno mesto poiščeš na spletu, jim pošlješ svoj življenjepis in ti odgovorijo.

Ženske smo večinoma ostajale doma in  skrbele za gospodinjstvo in otroke. Možje pa so ponavadi hodili v službo, ki je bila blizu. Pri nas je bil takrat dejaven rudnik, tako da je veliko moških delalo tam, kasneje pa so se preusmerili v gozdarstvo. Že takrat je bilo to po zvezah. Če je tam delal tvoj oče, si imel potem tudi ti veliko možnost, da boš delal kar tam.

Kako gledate na današnji svet oziroma današnjo komunikacijo. Je osebni stik pri komunikaciji še prisoten?

Osebnega stika pri komunikaciji je vse manj tudi med starejšimi. Zdaj smo že tudi mi prevzeli tehnološke stvaritve in večina komunikacije poteka preko telefona.

Pa je to dobro ali slabo?

Zdaj, ko smo že malo v letih, je to dobro, saj ne moremo več toliko hodit, da bi prijatelje, sosede obiskali. Lahko pa jih vseeno pokličeš in vprašaš kako so.

Kaj pa mladina? Kako gledate na njihovo komunikacijo, sporazumevanje?

Koliko vas poznam, vidim, da gre vse preko mobilnih telefonov in računalnika.

Mislite, da je to slabost ali ne?

Mislim da. Ne samo, da prijatelja ne vidiš, medtem ko sediš znotraj za računalnikom, ne greš ven, ne vidiš narave, ne dihaš svežega zraka…

Kakšno pa je vaše mnenje glede komunikacije na daljavo?

Sestra živi v Avstriji. Ker je že starejša, jo večkrat pokličem. Ponavadi jo obiščem samo enkrat na leto in jo drugače ne morem videti, tako da v tem ne vidim nič slabega.

Kaj si želite v prihodnje glede razvoja komunikacije?

Upam, da bo spet postala popularna osebna komunikacija.

 

Pomen osebnega stika pri vsakodnevni komunikaciji.docx

 

Lep pozdrav!

 


S2 Srednja šola za FKZ

Odgovor:

 

ObjavaSSFKZ-20120415-Komunikacija.docx

 


S3 Srednja šola Zagorje

Odgovor:

 

Anketa- Projekt učni krogi Slovenije

S5 Gimnazija Kočevje- osebni stik pri vsakodnevni komunikaciji

 

Spol :  M  Ž

Starost: ­___

 

Anketo sva sestavila Dijana Hisenaj in Aljaž Novak bilo je 44 anketirancev dne 11.4.2012.

 

 

1. Kako najpogosteje komuniciraš?

 

Preko:

A. mobilnega omrežja

B. internetnega omrežja

C. pošta

D. (drugo)_______________

 

2. Katera družabna omrežja uporabljaš?

A. Facebook

B. Twitter

C. Netlog

D. MSN

E. Frendi in flirt

F. drugo:________

 

 

3. S kom najraje komuniciraš?  

  1. s prijatelji
  2. starši
  3. sestro ali bratom
  4. partnerjem
  5. drugo:___________

 

 

 

 

4. Ali težko najdeš temo za pogovor?

 

Da

Ne

 

5. O čem največkrat govoriš s prijatelji?

 

           A. družini

           B. ljubezni

           C. športu, glasba, igre

           D. šoli

           E. vsakdanjih rečeh

           F. drugo:______________

 

6.  Ali kdaj želiš komunicirati, pa nimaš s kom?  

 

Da

Ne

 

 

7. Zakaj je zate komunikacija tako pomembna?

 

  1. ker tako rešujem probleme
  2. ker me komunikacija sprošča

Drugo:______________________________

 

8. Ali misliš da ljudje dovolj komuniciramo?

 

Da

Ne

 

 

9. Ali ljudje cenimo osebni stik?

 

Da

 

Ne

 

10. Ali misliš, da se bo tehnologija še razvijala in ljudje ne bomo več uporabljali osebnega stika?                                                                                                   

 

Da

Ne

 

 

 

 

Analiza ankete Učni krogi

Vseh anket je bilo 44 (13 moških in 31 žensk).

1. Kako najpogosteje komuniciraš?


   A: 22 odgovorov (17ž/5m)
   B:16 odgovorov (9ž/7m)
   C: 0 odgovorov (0ž/0m)
   D: 6 odgovorov (5ž/1m)


2. Katera družabna omrežja uporabljaš?

 

   A: 26 odgovorov (15ž/11m)

   B: 12 odgovorov (10ž/2m)

   C: 6 odgovorov (5ž/1m)

   D: 0 odgovorov  (0ž/0m)

   E: 0 odgovorov (0ž/0m)

   F: 0 odgovorov (0ž/0m)

 

3. S kom najraje komuniciraš?


   A: 32 odgovorov (22ž/10m)
   B: 3 odgovorov (3ž/0m)
   C: 2 odgovorov (0ž/2m)
   D: 7 odgovorov (6ž/1m)
   E: 0 odgovorov (0ž/0m)

4. Ali težko najdeš temo za pogovor?


   Da: 3 odgovorov (2ž/1m)
   Ne: 41 odgovorov (29ž/12m)

 

5. O čem največkrat govoriš s prijatelji?

 

     A. 0 odgovorov (0ž/0m)

     B. 4 odgovorov (4ž/0m)

     C. 20 odgovorov (9ž/11m)

     D. 3 odgovorov (2ž/1m)

     E. 17 odgovorov (15ž/2m)

     F. 0 odgovorov (0ž/0m)

 

 

 

6. Ali kdaj želiš komunicirati, pa nimaš s kom?

 

     Da: 22 odgovorov (13ž/9m)
     Ne: 22 odgovorov (18ž/4m)


 7. Zakaj je zate komunikacija tako pomembna?


      A: 16 odgovorov (11ž/5m)
      B: 22 odgovorov (16ž/6m)
      Drugo: 6 odgovorov (4ž/2m)

 

 8. Ali misliš, da ljudje dovolj komuniciramo?

 

      Da: 20 odgovorov (15ž/5m)
      Ne: 24 odgovorov (16ž/8m)
 

 

 9. Ali ljudje cenimo osebnostni stik?


       Da: 16 odgovorov (10ž/6m)
       Ne: 28 odgovorov (21ž/7m)

  10. Ali misliš, da se bo tehnologija še razvijala in ljudje ne bomo več uporabljali      osebnostnega stika?


       Da: 34 odgovorov (25ž/9m)

       Ne: 10 odgovorov (6ž/4m)


Osebni stik je vrsta komunikacije, kjer sta obe (ali več) oseb prisotnih isti trenutek na istem mestu in komunicirata iz oči v oči. Osebni stik je zelo pomemben, saj ima veliko prednosti v primerjavi s komuniciranjem preko mobilnega telefona, interneta, pošte, itd. Pri osebnem stiku je vidna mimika obraza, telesna drža, očesni stik, kar pa seveda omogoča bolj kakovosten pogovor.
Pri osebnem stiku prav tako pride do empatije in aktivnega poslušanja ter večje zainteresiranosti k temi o kateri se govori, kar pa je najpomembneje,  pogovor je spontan in hkrati  se bolj posvetimo temi.

 

1. Glede na rezultate ankete ugotavljamo, da je med mladimi vedno manj prisotnega osebnega stika, saj kar polovica anketirancev komunicira večinoma preko mobilnega omrežja. Komunikacija jih sprošča, vendar je polovica anketirancev odgovorila, da si želijo komunicirati, vendar nimajo s kom. Zato sklepamo, da je osebni stik premalo cenjen in če bi ga bilo več, ne bi bilo toliko neosebne komunikacije. 

2. Pri komunikaciji na daljavo poleg mobilnega omrežja najbolj uporabljamo družabna omrežja kot so Facebook, Twitter in Netlog. Družabna omrežja predvsem služijo za pogovor o vsakdanjih rečeh, športu, glasbi, televiziji… 

3. Komunikacija na daljavo je zelo koristna npr. v Avstraliji, kjer se ljudje šolajo preko spleta ali pa kadar želimo ohraniti stike z našimi prijatelji, sorodniki, ki ne živijo blizu nas. Kot vse  stvari, ima tudi komunikacija na daljavo svoje slabosti, saj je v današnjem času zelo veliko ljudi iz kriminalnih združb ali pa posameznikov, ki želijo škodovati drugim. Zaradi tega ni priporočljivo komunicirati na daljavo s tistimi, za katere ne vemo, kdo so.

 


S4 Šolski center Krško-Sevnica

Odgovor:

 

Anketa je bila izvedena 13. 4. 2012, v njej je sodelovalo 13 dijakov. Odgovarjali so s pričakovano podobnimi odgovori, saj vsi živimo v dokaj istem okolju in se drug od drugega bistveno ne razlikujemo po dejavnostih v šolskem času in izven njega.

Dijaki so v večini odgovarjali z naslednjimi odgovori na zastavljena vprašanja:

1. vprašanje: Kakšen je pomen osebnega stika pri vsakodnevni komunikaciji v dobi tehnološke družbe 21. stoletja?

Osebni stik je najbolj pomemben, ker nobena virtualna komunikacija ne more nadomestiti pristnih medsebojnih odnosov, žal ga vse bolj nadomešča tehnologija.

 

2. vprašanje:  V kakšni meri je osebni stik med mladimi še prisoten?

 

Osebni stik je med nami kar prisoten, vendar bolj ob vikendih, saj se družimo ob večernih izhodih,  rekreaciji/športu v popoldanskem času na igriščih. Med tednom je zadeva drugačna, saj imamo veliko obveznosti s šolo, zlasti ob koncu ocenjevalnih obdobij. Tako ali tako se 7-8 ur gledamo v šoli, tako da popoldne prija biti sam in odigrati kakšno super računalniško igrico ali oditi na sprehod v park ali pa preprosto iti malo ven iz hiše.

 

3. vprašanje:  Katere teme so najpogostejše pri komunikaciji na daljavo?

 

Najpogostejše teme so medsebojni odnosi, kaj se dela, trenutno počutje,  tudi šolske zadeve, prijateljski pogovori, dogovori (organizacija), ljubezen.
Odvisno je tudi od osebe, s katero komuniciramo. Če komuniciramo s človekom, ki ga ne poznamo, mu ne smemo izdati svojih osebnih zadev, še manj podatke o sebi in karkoli drugega.

 

4. vprašanje: Katere so najhujše nevarnosti/slabosti v komunikaciji na daljavo in kaj so njene prednosti?


Slabosti: Ni osebnega stika, nasilje se lažje izvaja na daljavo, če poznaš le nekaj podrobnosti in skrivnosti o človeku, s katerim komuniciraš, lažne identitete, lažna čustva, ljudje postanejo posledično nesocializirani in se ne znajo več pogovarjati z ljudmi, so zaprti vase, saj imajo s komunikacijo na daljavo in računalniškimi igricami »vse«.

Prednosti:  Za takšno vrsto komuniciranja porabimo manj časa, ohranjanje kontaktov in omogočanje komunikacije, ki drugače ne bi bila možna, boljša informiranost o dogajanju,  dostopnost skoraj kjerkoli in kadarkoli (nismo vezani na kraj in čas), preganjanje dolgčasa.

 

ZAKLJUČEK:

 

Naloge smo se lotili tako, da smo se najprej pogovorili, izmenjali svoje mnenje o vprašanjih, ki so nam bila zastavljena. Sledilo je dogovarjanje, kako dobiti odgovore s strani drugih dijakov. Vprašanja smo sestavili v obliki ankete in jih dali sošolcem, da nanje odgovorijo. Odgovarjali so s kar podobnimi odgovori. Največ razlik v odgovorih je bilo pri drugem vprašanju, ki se glasi: V kakšni meri je osebni stik pri vsakodnevni komunikaciji med mladimi še prisoten? 9 dijakov, kar je 69,2% je na vprašanje odgovorilo, da v veliki, saj imamo različne izvenšolske aktivnosti. 30,8% anketirancev pa je na vprašanje odgovorilo, da bolj malo, zaradi pomanjkanja časa. Deloma se s takšnim odgovorom strinjam, saj imamo dijaki res veliko dela s šolo. Vendar tisti, ki se učimo sproti, imamo dovolj časa tudi med tednom za še kakšne športne dejavnosti ali popoldanske izhode.

Pri reševanju vprašanj in pridobivanju odgovorov smo lepo sodelovali, saj sem s sošolcem iz svojega razreda in s sošolcem iz paralelke skrbel tudi za dobro vzdušje. Pri reševanju vprašanj smo zelo uživali, kakor tudi ostali sošolci in kolegi. Nam trem avtorjem se zdijo Slovenski učni krogi dobra stvar, saj se tudi med šolami povezujemo takole na daljavo, tako da komuniciranje na daljavo ni nujno slaba zadeva. Seveda ne smemo pretiravati v nobeni stvari, sploh pa ne pri pretirani uporabi računalnika in komuniciranju na daljavo.

 

Domen, Blaž in Alen

 


S6 ESIC Kranj-gradbeno-storitvena šola

Odgovor:

 

Z leti sta znanost in tehnologijia prinesla korenite spremembe in kot vedno,

prispevali h družbenemu napredku - ljudje so za komunikacijio začeli uporabljati  nova orodja.

Slednja pa imajo seveda tudi svoje slabe strani, na katere je modro biti pozoren.

Še posebej mladi zelo hitro in temeljito osvojimo uporabo novih tehnologij -

nam telefon ni več le sredstvo za telefoniranje.

 

Večina mladine ga poleg telefoniranja in pošiljajnja smsov uporablja za:

  • ·         surfanje po netu,
  • ·         za dostopanje do vseh mogočih družabnih omrežij,
  • ·         plonkanje,
  • ·         snemanje in slikanje ter objavljanje na Yutube-u, Facebooku (pogosto tudi zelo neprimernih vsebin),  izdelava powerpointov ,
  • ·         slikanje tabelskih slik ali testov  v šoli,
  • ·         igranje igric,
  • ·         računanje pri matematiki, fiziki;

 

Seminarske naloge niso več tisto, kar slišimo, da so včasih bile.

Učenci so šli v knjižnico, iz knjig in revij izluščili iskane vsebine ter jih nato na roke prepisali (!?!) . 

Mi smo copy-paste generacija.

 

Tako smo v okviru tega projekta je iskali  lastnika pasivne hiše, da bi ga obiskali. Sošolec pa ga je našel na Facebooku,

ogledali smo si njegovo stran – polno zelo nazornih fotografij poteka gradnje -  in mu zastavili nekaj vprašanj,

na katera je prijazno odgovoril. Povabil nas je celo, da ga  povprašamo še kaj, če nas bo še zanimalo.

In niti učilnice nam ni bilo potrebno zapustiti!

Očitno bo v prihodnje osebnega stika manj, kot ga je bilo nekoč.

 

Tako smo zopet sestavili anketna vprašanja in uporabili gmail-ovo spletno anketo, ki smo jo razposlali naokoli.

Tudi tokrat je bila anketa razposlana na prek 80 naslovov, izpolnjenih pa je bilo natanko 22 anket.

Vseeno smo dobili kar dober vpogled v odnos mladih do sodobnih komunikacijskih tehnologij.

 

O telefonu, ki ni več le telefon

1. Ali kdaj prijatelja-co rajši pokličeš po telefonu, namesto, da bi ga/jo obiskal-a ali da se dobiš zunaj?

68 % jih je odgovorilo DA.

 

2. Ali med poukom kdaj telefoniraš?

68% odgovorilo DA.

 

3. Ali pošiljaš in odgovarjaš na sms-e med poukom?

86 % odgovorilo DA.

 

4. Ali kdaj telefon pustiš doma prav zanalašč?

Le 9 % dijakov je odgovorilo DA.

 

5. Ali si želiš imeti pametni telefon?

68 % je odgovorilo DA, 14 % pa ga že ima.

 

6. Katere teme prevladujejo v tvojih telefonskih pogovorih?

 

Internet

7. Koliko časa na dan si na internetu?

    Ker slika pove več kot 1000 besed:

 

8. Ali kdaj objaviš na družabnem omrežju kaj žaljivega o prijateljih/sošolcih?

9. Ali se ti je zgodilo, da je nekdo objavil na družabnem omrežju kaj žaljivega o tebi?

    14 % dijakov je to že doživelo.

 

10. Ali si kdaj posredoval (copypaste) prijatelju/ci opravljanje o njem/njej z maila, facebooka ,…?

Varnost in internet

11. Ali meniš, da si na internetu dovolj previden?

77 % jih ocenjuje, da so na internetu dovolj previdni.

 

12. Ko zapuščaš stran s pošto, Facebook, twitter,netlog ali se tudi odjaviš?

 

13. Ali uporabljaš isto geslo za več stvari (mail, utube, Facebook, twitter, ...)?

 

14. Ali veš, da so posamezniki že izgubili službo, zaradi objavljanja vsebin na spletu?

 

15. Ali veš, da se bodo tvoji bodoči delodajalci verjetno pozanimali o tebi tudi tako, da te bodo poiskali na družabnih omrežjih?

 

 

Sklep:

Kar 68% dijakov raje pokliče prijatelja kot da bi ga obiskali oz. se dobili zunaj,

kar nakazuje, da je osebnega stika manj, kot ga je bilo včasih.

 

Zanimivo je tudi, da kar 68% dijakov uporablja telefon med poukom,

kar zmanjša njihovo komunikativnost - osebni stik - s profesorjem oz. sledenje snovi je gotovo slabše.

 

Tudi visok odstotek - 86% - dijakov uporablja storitev sms med poukom! 

In le 9% dijakov pusti telefon doma zanalašč - telefon je očitno obvezna oprema.

Od vseh dijakov si jih 68% želi imeti pametni telefon, 14% pa ga že ima.

 

Prevladujoča tema v telefonskih pogovorih je prosti čas, druga najpogostejša

tema pa je nasprotni spol, nekaj je tudi pogovorov o šoli in seveda opravljanja.

 

Zanimivo je, da večina dijakov za internet porabi eno do dve uri na dan,

zaskrbljivo pa je da so nekateri dijaki na internetu od 4 do 6 ali celo več ur.

 

Dobro je da večina dijakov ne objavlja žaljivih vsebin o prijateljih in sošolcih,

in vseeno pa jih je 14% to že doživelo.

Zanimiv podatek je, da je dosti dijakov že posredovalo pogovore med prijatelji.

 

77% dijakov misli, da so na intenetu dovolj previdni in se sproti odjavljajo,

vendar uporabljajo isto geslo za več stvari: mail, utube, Facebook, twitter, ...

 

Dobro je to, da se mladi zavedajo -mo, da so ljudje že izgubili službe zaradi objavljanja

neprimernih vsebin na medmrežju.

 

Pozitivno je tudi, da se dijaki večinoma zavedajo, da se bodo bodoči delodajalci pozanimali o njih

na družabnih omrežjih in so zaradi tega bolj previdni pri objavljanju komentarjev, slik, posnetkov ...

 

lp

 

 


S8 Biotehniški center Naklo

Odgovor:   

       

1. V kakšni meri je osebni stik pri vsakodnevni komunikaciji med mladimi še prisoten?

Da se mladi še kako drugače povezujejo med seboj (razdalja med krajem, pomanjkanje časa, ...) 

Ljudje se vse bolj povezujejo prek tehnologije 21. stoletja (računalniki, skype, ...) za osebni stik pa samo še v šolah

2. Katere teme so najpogostejše pri komunikaciji na daljavo?

Teme, ki so najbolj pogoste pri komunikaciji na daljavo so šolanje, razpoloženje, teme o zabavah, erotične teme .

3. Katere so najhujše nevarnosti/slabosti komunikacije na daljavo in katere so njene prednosti?

 Slabosti komunikacije na daljavo so, kraja identitete( fejk profili na facebooku ), zlorabe, kraje, pogovori in neprimerne slike pa te lahko v življenju tudi  stanejo zaposlitve.

 

 

 

 

 


S9 Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer

Odgovor:

 

Odgovor

 


S10 Dvojezična srednja šola  Lendava

Odgovor:

 

VMESNO POROČILO:

Sporočam vam, da smo se v naši skupini pogovorili o vsakem vprašanju in se odločili, da bomo izvedli anketo, morda tudi intervju. Anketirati nameravamo ljudi različne starosti. Poleg tega smo zbrali nekaj podatkov in gradiva, vendar še nekatera moramo pregledati in se o njih pogovorit.

 

Lp, Tadeja, Laura, Jan in Nina

FB: http://www.facebook.com/groups/196883453754067/

 


Odgovor:

Živimo v obdobju, v katerem je tehnologija tako razvita, da lahko komuniciramo na zelo enostaven in hiter način, tudi če je med nami tisoč in tisoč kilometrov razlike. Zelo pomembno je, da obdržimo osebni stik, pozabimo malo na mobilne telefone, različna socialna omrežja itd.

Pripravili smo anketo, s katero smo želeli izvedeti, kakšen pomen še ima danes med mladimi oseben stik in kako poteka komunikacija z nekomer iz tujine.

Z analizo ankete, ki smo jo izvedli med našimi vrstniki, smo opazili, da se le-ti kljub moderni tehnologiji v komunikaciji še vedno rade volje dobijo s prijatelji. Največ anketirancev prosti čas najraje preživi s prijateljem ob pijači in s sproščenim pogovorom, veliko se jih tudi rade volje udeleži zabav in športnih aktivnosti. V največji meri se dobijo s prijatelji vsak dan ali vsaj enkrat do dvakrat na teden.
Kar 94 % anketirancev ima prijatelje, družino ali znance v tujini, s katerimi ohranjajo stike. Pogovarjajo se nekajkrat mesečno ali pa samo ob različnih praznikih oz. rojstnih dnevih. Najbolj pogosta tema med njimi so: teme povezane z življenjem, družino, glasbo, športom, ljubeznijo in spolnostjo. Opazili pa smo, da si kljub nezanesljivosti facebooka najraje izmenjavajo mnenja kar preko njega in pa preko mobilnih telefonov.


Prednosti in slabosti so lahko zelo različne. Vse je odvisno od načina komunikacije. Nekateri radi telefonirajo, prednost tega je, da je skoraj nemogoče, da bi pri tem prišlo do zlorabe. V primeru, če se pa »zatipkamo«, torej da pokličemo napačno številko, pa lahko zadevo hitro uredimo. Slaba stran telefoniranja pa je, da nas finančno lahko precej stane.
Starejše osebe so nam zaupale, da s svojimi znanci/sorodniki najraje komunicirajo preko pisem. Ta imajo eno veliko prednost, katere moderni pripomočki za komuniciranje nimajo, in sicer: da so zanesljiva. Pismu lahko dodamo še kakšno fotografijo in je cenovno tudi zelo ugodno komuniciranje. Ljudje, ki si pa imajo veliko povedati oz.  se pogovoriti o pomembnih zadevah, pa bodo uporabili kakšno drugo metodo, saj je dopisovanje po pismih zamudno, poleg tega pa lahko pride še do zapletov, na primer, da se naše pismo izgubi na pošti.
Mladi, naši vrstniki, pa najraje uporabljajo moderne metode (facebook, skype, messenger). Slabost tega je, da lahko prav nepričakovano pride do zlorabe, kar mediji zadnje čase zelo poudarjajo. Prednost teh komunikacijskih metod pa je, da so zastonj in da lahko pri sporazumevanju uporabimo tudi kamero.


Viri:
starejša soseda
sošolke/sošolci
sorodniki srednje starosti

Lp, Tadeja, Laura, Jan in Nina

FB: http://www.facebook.com/groups/196883453754067/

 

 

Comments (0)

You don't have permission to comment on this page.