If you are citizen of an European Union member nation, you may not use this service unless you are at least 16 years old.
You already know Dokkio is an AI-powered assistant to organize & manage your digital files & messages. Very soon, Dokkio will support Outlook as well as One Drive. Check it out today!
V družbi 21. stoletja, ki je podvržena procesu globalizacije, se postavlja vprašanje domoljubja kot še vedno aktualne ali že preživete družbene vrednote. Sodelujoče v projektu želimo vzpodbuditi, da v svoji raziskavi razmišljajo o naslednjih sklopih:
- Pomen domoljubja v preteklosti. Na posameznih primerih prikazati razvoj in prisotnost domoljubja skozi zgodovino; kje je meja med domoljubjem in nacionalizmom...
- Mladi in domoljubje v 21. stoletju. Predstavitev odnosa današnje generacije srednješolcev do vprašanja domoljubja; primerjava odnosa do tega vprašanja med dijaki in njihovimi starši.
- Kako ljudje izkazujemo domoljubna čustva? Predstaviti kako, kje, kdaj, način izkakozvanja domoljubnih čustev; kakšna je vloga države pri vzpodbujanju domoljubja med državljani.
- V raziskavi se osredotočite predvsem na okolje v katerem živite (družina, domači kraj - občina, kraj šolanja, šolski okoliš).
Ker gre za zelo obširna vprašanja, lahko izberete samo eno podvprašanje oz. en sklop; po želji pa lahko predstavite problematiko v celoti. Način dela, izbiro virov in obliko dogovorov prepuščamo vaši domišljiji in kreativnosti. Želimo vam veliko raziskovalnega elana in pridobljenega znanja.
Question: The role of patriotism in a nowadays society. In the society of the 21st century, which is highly influenced by the process of globalisation, there is a question whether patriotism is still present or is it a value from the past. We would like to encourage the participants in the project to consider the following topics: -The significance of patriotism in the past. Demonstrate the development and presence of patriotism through history using different examples; where is the line between patriotism and nacionalism... -Youth and patriotism in the 21st century. Present a nowadays high schoolers' attitude towards the question of patriotism; compare their attitude with their parents' attitude. -How do we show our patriotic emotions? Present how, where and when do we do it; what is the role of our country when it comes to fostering the patriotism among the citizens. The topics are quite extensive so you can choose only one; but you can also present the issue entirely if you want to. The methods of work and the form of answers are left to your imagination and creativity. We wish you a lot of reasearch eagerness and newly gained knowledge.
Ker je odgovor malo daljši, ga zaradi večje preglednosti pripenjamo v obliki priloge.
Pomen domoljubja v preteklosti: Domoljubje. To je ljubezen do države. Kot vsake ljubezni tudi te ljubezni ne moremo izmeriti, to nam pokažejo naša dejanja. Domoljubje je odvisno od kulture, države, v kateri živimo in od trenutnih dogodkov. V preteklosti, ne prav dolgo nazaj, je bilo veliko vojn. Takrat se je najbolje pokazala ljubezen do države, do lastnega doma. Kajti tedaj so se ljudje zavedli, kaj lahko izgubijo. Prav tako bi lahko izpostavili posameznike, ki so se trudili, da bi imeli svojo državo in da bi prispevali k pomembnosti te države. Na primer v Sloveniji Primož Trubar. V današnjem času si ne predstavljam človeka, ki bi toliko tvegal, da bi v neko državo prinesel književnost, izobraženost, pisano besedo. Trubar je slovenskemu narodu prinesel začetek slovenske književnosti. Za svojo varnost je na tiskih knjig Abecednika in Katekizma tudi spremenil ime. Prav tako so ga zaradi luteranskega prepričanja papeška cerkvena oblast in habsburški vladarji preganjali, zato je večinoma deloval v Nemčiji, trudil pa se je za bodočo Slovenijo oziroma za slovenski narod. Veliko je še takih posameznikov, ki se jih še danes spominjamo z razlogom. Kajti brez njih ne bi bilo Slovenije takšne, kot je sedaj. Prav tako pa bi lahko za današnje čase rekli, da ljudje ne vemo, kaj pravzaprav je domoljubje. Da smo ljudje v Sloveniji veliko preveč osredotočeni samo nase in na naše dobro. Še posebej tisti, ki bi morali razmišljati, kaj je dobro za državo in za ljudi, vendar pa dajejo prednost sebi. Sama razmišljam, da bi preprosto v eni povedi povedala, kje je meja. Meja je, ko vemo, da naša država ni najboljša, vendar imamo državo radi z vsemi napakami in se trudimo, da bi te napake odstranili. To je domoljubje. Ko pa ne vidimo naših napak in vidimo samo napake drugih in posledično mislimo, da smo najboljši, večvredni…, to prehaja v nacionalizem oziroma šovinizem.
Mladi in domoljubje v 21. stoletju: Mislim, da se domoljubja v današnjem času čuti veliko manj. Veliko ljudi se je preselilo v tujino in tudi sami ne vedo, do katere države čutijo domoljubje. Do države, kjer imajo primarno družino (starše, brate, sestre) ali do države, kjer so si ustvarili svojo družino, svoje otroke. Prav tako izničuje občutek do domoljubja dejstvo, da ljudje nismo navezani tako na svojo državo. Ljudje gledamo, kje se nam bo bolje godilo in kje imamo boljšo prihodnost. In če nam druga država nudi več, se preprosto preselimo v tujino. Tudi iz ankete, ki sem jo naredila in jo je izpolnilo 30 ljudi, od tega 15 ljudi mlajše generacije iz naše šole (Srednje šole Zagorje) in 15 ljudi starejše generacije (iz Zasavja) je razvidno, da je starejša generacija bolj navezana na domovino. Kar 85 % starejše generacije se ne bi preselilo, od mlajše generacije pa se ne bi preselilo v tujino le 35 % anketirancev. Ostalih 65 % mladih anketirancev pa bi se preselilo v tujino iz različnih razlogov. Na vprašanje, zakaj bi se preselili iz Slovenije, so odgovorili: zaradi boljše prihodnosti, zaradi boljših pogojev za življenje, ker Slovenija ni dovolj razvita, zaradi boljših pogojev za izobrazbo in službo, zaradi politike (politiki ne znajo voditi Slovenije), … Torej iz ankete bi lahko potrdili, da je mladina čedalje manj navezana na državo in ne čuti domoljubja tako kot starejše generacije.
Kako ljudje izkazujemo domoljubna čustva: Lahko bi rekli, da čustva prav tako izkazujemo z dejanji. Če ljubimo svojo domovino, državo, potem bomo skrbeli zanjo. Torej bi lahko sklepali, da če recikliramo, to počnemo iz domoljubja, saj tako pomagamo Zemlji, svoji državi. Prav tako bi lahko izpostavili izkazovanje domoljubnih čustev ob himni in drugih državnih simbolih. S tem izkažemo spoštovanje in ljubezen do lastne države.
V raziskovalni nalogi smo se osredotočili predvsem na naslednje vprašanje: ˝Kako ljudje izkazujemo domoljubna čustva?˝ Ljudje lahko pripadnost neki skupini izkazujemo z različnimi simboli, načinom obnašanja... Svojo pripadnost nekemu narodu pa izkazujem na prav poseben način in ob posebnih priložnostih.
Domoljubna čustva izkazujemo le ob posebnih priložnostih, lahko jih pa izkazujemo tudi brez nekega posebnega razloga, v vsakdanjem življenju, seveda pa to ne sme prestopati meje nacionalizma, torej poveličevanja lastnega naroda in zaničevanje ter poniževanje drugih. Svoja domoljubna čustva običajno pokažemo le ob večjih državnih praznikih, pa tudi ob pomembnejših mednarodnih uspehih naših uspešnih športnikov in drugih pomembnih uspehih, na katere smo tudi sami ponosni, da so jih dosegli prav ljudje, ki imajo isto domovino, kot mi. Ta čustva lahko izkazujemo s prepevanjem pesmi, ki v sebi domovinsko tematiko, s prepevanjem naše himne (France Prešeren – Zdravljica), pa tudi z obešanjem naše zastave...
V raziskavi, ki smo jo naredili, smo ugotovili, da so danes srednješolci veliko bolj narodno zavedni, kot nekoč. Še več, ne le da se zavedajo, da so Slovenci, ampak so na to tudi ponosni in se tega ne sramujejo. Žal pa med nami živijo tudi ljudje, ki jim je nacionalizem že preveč zlezel pod kožo, zato po ulicah lepijo nacionalistično obarvana gesla, ki spodbijajo sovraštvo do drugih narodov, to pa so potrdili tudi nekateri posamezniki v raziskavi.
Ugotovili smo pa tudi, da Slovenci največ svojih domoljubnih čustev izkažemo prav pri navijanju za naše športnike, saj njim v čast prirejamo različne sprejeme in proslave, ki se jih udeležujejo množice ljudi, tam pa prav vsi z veseljem povedo od kod prihajajo in so na to ponosni. Danes smo Slovenci že tako narodno zavedni, da ne potrebujemo prirejati prav posebnih taborov, kjer bi si krepili narodno zavest, kot nekoč. Včasih so se ljudje zavedali le pokrajinske ali samo krajevne povezanosti, ne pa narodne, kot danes. Danes poznamo veliko različnih medijev, preko katerih dobimo najrazličnejše informacije, seveda nas pa tudi preko njih država vzpodbuja, da bi imeli bolj radi svojo domovino. Žal veliko politikov to izkorišča za svojo korist in na račun pravih domoljubnih Slovencev služijo in nato pustijo svojo domovino na cedilu; to pa se dogaja vse prepogosto. Država ima sicer pomembno vlogo pri vzpodbujanju domoljubja med državljani, saj oglašujejo lepote in posebnosti Slovenije mi pa tako postajamo, kar podzavestno, bolj domoljubni.
Ljudje svoja domoljubna čustva izkazujemo tako na javnih krajih kot doma. Po naši raziskavi ima kar 80% vprašanih doma vsaj eno slovensko zastavo. To je zares vzpodbuden podatek, saj je bil še pred nekaj leti ta odstotek precej nižji. Prav zanimivo pa je, da so tisti Slovenci, ki živijo v bližini meja s sosednjimi republikami veliko bolj domoljubni, kot pa tisti, ki živijo nekje v notranjosti, seveda pa so izjeme. Ljudje ob mejah so bolj izpostavljeni vplivom drugih narodov, zato so bolj narodno zavedni, ker so pod pritiskom drugih narodov razvili še golobja domovinska čustva.
Podatki, ki smo jih dobili v raziskavi, niso verodostojna za celotno Slovenijo, saj je večina anketiranih ljudi prihajala iz Posavja, če bi želeli pridobiti bolj natančne podatke o naših domoljubnih čustvih, bi morali anketirati še večje število ljudi, iz različnih koncev Slovenije.
S5 Gimnazija Kočevje
Odgovor:
POMEN DOMOLJUBJA V PRETEKLOSTI
Domoljubje in nacionalizem sta besedi, ki sta v današnjih časih pogosto uporabljeni. Svoje korenine imata v ne tako daljni preteklosti, koncu 18. in začetku 19. stoletja. Nacionalizem in domoljubje imata v teoriji sicer različen pomen, vendar pa je v realnem življenju težko razlikovati med njima. Boj za svojo državo oziroma obramba le-te sta bila prisotna celotno 19. stoletje, tako na območju današnje Slovenije, kot tudi na območju celotne Evrope.
V Evropi se domoljubnost prvič javno izrazi v Francji med revolucijo leta 1792. Francija je bila finančno in gospodarsko močno izčrpana. Kljub prizadavanjem pa se položaj ni bistveno izboljšal. Francija je tonila še globje v krizo iz katere niso videli izhoda. Leta 1792 so prevzeli oblast žirondisti, ki so bili predstavniki srednjega in visokega meščanstva, ter ostro nastopili proti nasprotnikom revolucije. Franciji so z vojno grozile povezane Avstrija, Rusija in Prusija, saj so se bale širitve revolucije. Po nastopu vladavine žirondistov, so le-ti leta 1792 Avstriji napovedali vojno, v katero so se vključili tudi Rusija, Prusija in Piemont. Francoska vojska je doživela začetne neuspehe in grozilila jim je zasedba Pariza. Skupščina je razglasila geslo: ˝V boj za domovino!˝, kar je pripomoglo k množicam prostovoljcev. V boj so se pognali, da bi obranili svojo domovino ter celo spesnili marsejezo, ki je še danes francoska himna.
Kasneje pride v Franciji na oblast Napoleon Bonaparte, ki ima velike apetite po ozemlju Evrope. Prebivalci zasedenega ozemlja so bili odkrito sovražni do Napoleona, predvsem zaradi njegove politike na osvojenih ozemljih. Na osvojenih ozemljih so pobirali visoke davke ter terjali tudi ostale dajatve za vojsko. To je privedlo do uporov. V Španiji so se uprli z gverilo, na Tirolskem pa so organizirali kmečke upore. Vsi upori so bili neuspešni. Kljub neuspehu pa so pomembni, saj so se ljudje borili za svojo domovino, za svojo svobodo. Branili so svojo deželo pred tujim osvajalcem, lačnim njihovega ozemlja.
Z Napoleonom pa je v tem obdobju povezano tudi naše ozemlje, saj leta 1809 ustanovil Ilirske province z glavnim mestom Ljubljana. Tudi pri nas je prihajalo do kmečkih uporov, predvsem na Dolenjskem, vendar so bili vsi zatrti. Bolj kot poskusi uporov pa je v smislu domoljubnosti pomembno dejstvo, da je slovenščina pridobila na pomenu. V tem času se slovenščina pojavi kot učni jezik v šolah, prav tako začne izhajati časopis v slovenščini. Ljubljanske novice je izdajal Valentin Vodnik, v njih je populariziral Linharta in njegovo delo Poskus zgodovine Kranjske in drugih dežel južnih Slovanov Avstrije. Vodnik je prav tako pisal pesmi v katerih je poskušal zbuditi Kranjsko in njene prebivalce.
Ko je Evropa premagala Napoleona, se je za male narode v Avstrijskem cesarstvu začelo obdobje, ki ni bilo prijazno do narodnih gibanj. V Avstriji je na položaj kanclerja prišel Metternich. Bil je osrednja osebnost dunajskega kongresa, ki je skušal Evropo znova postaviti na stare tirnice. Njegov konservativni režim si je prizadeval za ponovno vzpostavitev starega režima, ki je ohranjal plemiške privilegije. Prav tako se je boril proti narodnim gibanjem, ki so nastajala v narodnostno zelo mešanem cesarstvu. Iz gibanj so se predvsem v Italiji razvili protesti, vendar so bili le-ti hitro utišani. Drugačen odnos pa je imel do slova(e)nskega gibanja. To gibanje v času Metternicha ni preraslo okvirja kulture. Pri nas je domoljubne ideje v svojih pesmih najglasneje izražal France Prešeren. V njegovi poeziji lahko zasledimo elemente domoljubja, Zdravljica, današnja slovenska himna, je bila prav zaradi neprimerne vsebine cenzurirana.
Nadzor nad mislijo in idejami pa ni držal večno. Leta 1848 se v Italiji pojavijo zahteve po ustavi. Te liberalne zahteve so nekaterim Italijanskim državicam prinesle ustavo, povzročile pa so tudi upore po avstrijskem cesarstvu. Marca na Dunaju izbruhne revolucija, ki jo poznamo pod imenom marčna revolucija. Ta revolucija je s položaja odstranila nepriljubljenega Metternicha, njen največji dosežek pa sta sicer vsiljena ustava in dokončna odprava fevdalizma. Leto 1848 je leto, ko se tudi naše narodno gibanje preseli iz kulture v politiko. Na Dunaju so slovenski študentje sestavili slovenski nacionalni program Zedinjena Slovenija. Nacionalizem 19. stoletja je predvsem gibanje, ki zagovarja interese naroda kot celote. Zaradi zahtev zapisanih v programu, lahko rečemo da je to program z nacionalnimi zahtevami. Zahtevali so združitev celotnega slovenskega naroda pod eno kraljestvo ter preobrazbo monarhije. Program zaradi svoje radikalnosti in predvsem zaradi prevlade deželne zavesti ni doživel velike podpore. Lahko rečemo da je leto 1848 prelomno leto predvsem za razvoj narodnega gibanja. Nacionalizem 19. stoletja se je tu pokazal v vsej svoji velikosti, saj so poleg Slovencev svoje politične programe sestavili tudi ostali narodi.
Leta 1849 je politično življenje spet obmirovalo, saj so razpustili parlament. to obdobje do leta 1861 imenujemo obdobje Bachovega absolutizma. Slovensko narodno gibanje, ki se je prebudilo in stopilo v politiko leto poprej, se je znova umaknilo v kulturo. Narodno zavedni izobraženci so širili narodne ideje prek pisanja knjig. Ustvarjalci pa idej niso širili le med ljudstvom, temveč so se obračali tudi na meščanstvo. Slovenščina je vsaj po ustavi spet, po obdobju ilirskih provinc, pridobila na veljavi. Ta enakopravnost se je bolj kot v upravi, kazala na področju šolstva. Slovenščina je postala učni predmet na gimnazijah, ustanavljali pa so tudi dvojezične šole. Slovenščina je bila v tem obdobju deležna standardizacije, kot je narekovala vlada. To je bilo obdobje, ki je zopet oslabilo narodno gibanje na političnem področju, vendar pa je veliko doprineslo k uveljavitvi slovenščine. Obdobje, ki je bilo zaviralno za politiko, vendar spodbudno za kulturo.
S sprejetjem februarske ustave, se je leta 1861 končal Bachov absolutizem in politično življenje je spet zaživelo. Znova so se v politiki pojavile narodne zahteve. Predvsem je bila to zahteva po popolni uveljavitvi slovenščine. Program zedinjene Slovenije je imel tokrat veliko večjo podporo, vendar narodni stranki ni uspelo zmagati na deželnozborskih volitvah. Njihovih idej se je prestrašilo nemško meščanstvo na Koroškem in Štajerskem, ki je podprlo centralistično ustavo. Stranke je kmalu opustila omenjanje programa Zedinjene Slovenije in se omejila na zahteve po jezikovni enakopravnosti. Te spet niso bile v celoti uslišane, saj se slovenščina ni uzakonila kot edini jezik ki se uporablja na področju državne uprave. Kljub temu se je narodno gibanje krepilo in v Trstu so meščani ustanovili prvo čitalnico. Kmalu sta jo dobila še Ljubljana in Maribor. V čitalnicah se je gibanje še krepilo, okrepil pa se je tudi pomen slovenščine in njena uporaba v javnosti. V čitalnice so se vključevali večinoma meščani, vendar so kmalu mobilizirali tudi kmečko prebivalstvo, ki se je sicer le počasi odzvalo. Širjenje časopisov in poljudnoznanstvenih knjig pa je okrepilo narodno zavest tudi pri kmečkem prebivalstvu. To je bilo obdobje narodnopolitične diferenciacije prebivalstva, saj se je veliko izobraženega prebivalstva, ki je bilo dvojezično opredelilo za Nemce. Ti so nasprotovali slovenski politiki. Slovenska stranka je leta 1867 doživela uspeh na deželnozborskih volitvah tako na Kranjskem, kot na Spodnjem Štajerskem. To leto je bilo pomembno za slovensko politiko, kot tudi za samo gibanje, saj je tudi kmečko prebivalstvo stopilo na stran slovenskega nacionalizma.
Leto 1867 je bilo pomembno tudi v širšem pomenu avstrijskega cesarstva, saj so uvedli dualizem. Država se je spremenila v federacijo in spremenila ime v Avstro-Ogrsko. Na Slovenskem sta se v tem času izoblikovala tabora, ki sta podpirala oziroma nasprotovala dualizmu. Mladoslovenci, zagovorniki nacionalistične politike, so začeli z organizacijo taborov na Štajerskem. Pritegniti so hoteli predvsem kmečko prebivalstvo, kar jim je uspelo. Pritegnili pa so tudi staroslovence, ki so bili sprva zadržani do nacionalistične politike. Slovensko narodno gibanje je tako postalo množično. Za velik uspeh taborov pa se gre zahvaliti njihovi retoriki. Poudarjali so, da življenjski prostor Slovencev sega do Dunaja in Tirolske. S Karlom Velikim naj bi zakorakali v obdobje tisočletne sužnosti. Zdaj je čas, da poravnamo zgodovinske krivice. Ta retorika je bila zelo uspešna, vendar jo lahko označimo za nacionalistično. Čeprav so svoje ideje utemeljevali na podlagi zgodovinskih virov, so te ideje populistične. Slovenski narod postavljajo na piedestal in s tem podarjajo manjvrednost drugih narodov. Predvsem njihovo osvajanje slovenskega ozemlja ter jih označuje za povzročitelje vsega slovenskega trpljenja od Karla Velikega naprej.
Sama menim da je vloga domoljubja zelo pomembna. Tako danes, kot tudi v preteklosti. Domoljubje nam je pravzaprav priborilo priznanje lastnega naroda in nenazadnje tudi lastno državo. Vedno obstaja tanka meja med samim domoljubjem oziroma ljubeznijo do domovine in nacionalizmom in teptanjem ostalih narodov. Slovenci smo se v svoji zgodovini srečali tudi z nacionalizmom, ki je sicer obrodil sadove. Slovenski nacionalizem je bil plod strahu. Strahu pred združevanjem Nemcev in Italijanov. Ta dva naroda sta se združevala ravno v času taborov, kar je pripomoglo k poveličevanju slovenskega naroda. Združena Nemčija in Italija sta predstavljali veliki sili v Evropi, ki bi z lahkoto pospravili z majhnim slovenskim narodom. Z nacionalizmom pa smo se srečali tudi, ko smo bili sami na drugi strani, torej narod kateri je bil zaničevan. Tega si ne želi noben narod, saj so posledice nacionalizma lahko katastrofalne. Temu smo bili priča tudi v ne tako oddaljeni preteklosti in tako posamezniki, kot tudi sam narod še danes nosijo posledice le-tega.
Urška Turk, 3.a
S6 ESIC Kranj-gradneno-storitvena šola
Odgovor:
Domoljubje je beseda, ki jo mladi ne uporabljamo pogosto. O njej tudi ne razmišljamo.
Naši starši - in s tem tudi mi - pogosto slišimo komad "Slovenija, od kod lepote tvoje".
V njej je refren: "Ne išči sreče drugod, kot le doma."
sLOVEnija od kod lepote tvoje:
O domoljubju smo povprašali dijake GSŠ. Naredili smo spletno anketo - ker nam je bilo seveda tako najlažje.
Na temo smo naredili spletno anketo, ki je bila razposlana na 79 spletnih naslovov dijakov GSŠ.
Odgovorilo - rešilo jo je 24 dijakov.
Anketa:
1. vprašanje: Ali si ponosen/a, da živiš v Sloveniji?
Glede na anketo je opaziti, da je večina dijakov ponosnih da živi v Sloveniji. Čeprav naši starši ne opazijo tega !
2. vprašanje: Ali Slovenija nudi dobre pogoje za življenje in delo državljanom?
Lahko opazimo, da večina dijakov misli, da Slovenija ne nudi enakih ali boljših pogojev za življenje in delo kot druge enako razvite države.
Nekateri dijaki vseeno vidi v Sloveniji dobre pogoje za življenje in delo.
3. vprašanje: Ali bi se izselil-a v tujo državo, če bi imel/a tam boljše pogoje za življenje?
Večina dijakov je odgovorila, da bi se preselili v tujo državo če bi imeli tam boljše pogoje, kar je tudi pričakovano.
Nekateri so imeli pomisleke glede znanja tujega jezika v primeru selitve v tujo državo.
Nekaterim pa pogoji v Sloveniji ustrezajo in ali pa verjamejo, da se bo sedanja kriza rešila in bo nastopila blaginja.
V naši skupini je tudi dijak, ki se je pred leti preselil v Slovenijo.
Njega smo se odločili povprašati o čustvih domoljubja, ki ga bojda začutijo šele tisti, ki se iz svoje domovine izselijo.
Video:
Fliqz has shut down their service. To access this video, email support with this video id: cf2fa0f8d8c3465286608b942cd31b58
S8 Biotehniški center Naklo
Odgovor:
Pomen domoljubja v preteklosti je imel večjo vrednost kot sedaj. Ljudje so bili bolj navezani na deželo oz. prostor kjer so živeli. Čeprav so velikokrat hodili z trebuhom za kruhom a se je večina izseljencev ali njihovi potomci vrnili v svojo deželo oz. deželo svojih staršev.
Mladi se sploh ne ukvarjamo več toliko z domoljubjem, večina ki so rojeni tudi živijo tu in le redki katerih so se starši izselili na tuje vedo kaj o državi svojih staršev oz. se vračajo. Nekateri starši in so šli na tuje svoje potomce učijo svojega maternega jezika in takšni starši so zelo redki.
Ljudje znamo spoštovat svojo državo vendar mogoče tega vsi ne pokažemo izstopajoče javno.
Ob večjih državnih praznikih izobesimo zastave, gremo na državne slovesnosti vendar se to zgodi le nekajkrat na leto. Saj v večini prebivalstva smo ponosni na našo zemljo ,na njene lepote in dobrine ki jih lahko pridelamo z njeno pomočjo in jih tako predstavljamo tujcem kaj delamo v tej mali državici. Reseda smo majhni ampak naši uspehi sežejo širno po svetu in lahko smo izredno ponosni nanje in na tiste ljudi, ki so z njihovim trudom in naporom nastali.
Imamo tudi neverjetno raznoliko površje in s tem tudi pokrajine, običaje, kulinariko....in še bi lahko naštevali z našimi značilnostmi s katerimi se lahko pohvalimo.
V pomoč k boljši prepoznavnosti in tudi boljšemu odnosu Slovencev do svoje dežele so zagotovo kvalitetni predstavitveni filmčki. Nekaj primerov dobrih praks:
Naša naloga je bila poglabljanje v dve temi, razširiti znanje ter pridobljeno znanje deliti z drugimi. Dodelili so nam temo o domoljubju in nacionalizmu. V preteklosti so okupatorji izkoriščali domoljubje, postavili so ga v vlogo, v kateri je nastopil kot fizično in psihično ter verbalno agresiven karakter. Vodje velikih vojaških armad so bili patrioti, ljubili so svoj dom, svojo zemljo, katero so branili in posledično postali žejni krvi ter so začeli zavzemati tujo zemljo. Skozi zgodovino se je domoljubje v očeh vsakega posameznika vedno izkazalo drugače.
Naše svobodomiselno razmišljanjenas je pripeljala do zaključka, da se mladi ne ubadajo preveč z domoljubjem, redki spoštujejo državo, politiko, parlamentarne kandidate, itd. Vse več mladih je pripadnikov nacionalističnega razmišljanja, katerega značilnosti so zaničevanje rase, spolne usmerjenosti ali gojenje drugih neutemeljenih fobij.
Nacionalizem ima več pomenov, saj lahko označuje:
družbeno, politično in kulturno gibanje, ki je povezano z nastankom nacije in nacionalne države. V tem pomenu ga je mogoče opredeliti kot ideologijo, ki temelji na prepričanju, da ljudstvo s skupnimi značilnostmi, kot so jezik, veroizpoved ali etničnimi koreninami predstavlja ločeno politično skupnost;
ideološko-politični izraz hegemonističnih teženj v razvitem kapitalizmu, pri čemer je izpostavljena dimenzija nadvlade ene nacije nad drugo. Bolj pogosta je prva opredelitev.
Ker pa je nacionalizem mogoče zaslediti tako v demokraciji kot v fašizmu in komunističnih gibanjih, nekateri družboslovci menijo, da ni mogoče najti splošne teorije nacionalizma.
Tako je nemogoče poiskati enotno opredelitev tega fenomena, vendarle pa je v sodobni družboslovni znanosti dosežen konsenz, da ima nacionalizem naslednje značilnosti:
temelji na zahtevi, da naj oblast deli enako kulturno identiteto vsem,
kulturni nacionalizem, ki teži k ohranjanju in ponovni oživitvi tradicije (npr. jezika), je podlaga za politični nacionalizem, ki teži k samoodločbi naroda in politični nadvladi;
sodobni sistemi množičnega komuniciranja pripomorejo k razširjanju združevalnih nacionalističnih ideologij;
nacionalistične ideologije so zanimive predvsem za podrejene razrede, ker nudijo elemente varovanja pred nepripadniki nacije;
nacionalizem je bil sredi dvajsetega stoletja povezan predvsem z dekolonizacijo in gospodarskim razvojem držav v razvoju;
proti koncu dvajsetega stoletja pa so se predvsem v Vzhodni Evropi pojavili nacionalizmi, ki temeljijo predvsem na etničnih in verskih razlikah.
"Domoljubje je skupna vrednota, kar pomeni, da nad domoljubjem nihče nima monopola." (Danilo Türk)
Domoljubje ali patriotizem je predanost svoji državi, ljudstvu ali voditeljem. Domoljubje se od nacionalizma razlikuje v tem, da nacionalisti menijo, da bi vsaka etnična skupina morala imeti svoj narod. Drugače povedano, za nacionalizem je narod le orodje za uresničitev svobode etnične skupine, medtem, ko je za domoljubje najvišja vrednota sam narod.
Opravile smo anketo na temo domoljubje in nacionalizem, ter pridobili naslednje podatke:
Comments (0)
You don't have permission to comment on this page.