|
|
|
5. Raziskovalne naloge, 16. – 29.april 2012
9.,10.teden
Vsaka skupina pripravi povzetek vseh prejetih odgovorov združenih s svojim znanjem, ki je vključen v raziskovalno nalogo.
|
S1 Srednja šola Slovenska Bistrica:
Raziskovalna naloga:
S2 Srednja šola za FKZ
Raziskovalna naloga:
S3 Srednja šola Zagorje
Raziskovalna naloga:
S4 Šolski center Krško-Sevnica
Raziskovalna naloga:
S5 Gimnazija Kočevje
Raziskovalna naloga:
S6 ESIC Kranj-gradbeno-storitvena šola
Raziskovalna naloga:
Delamo: In se igramo:
PORABA IN VARČEVANJE Z ENERGIJO
Kako lahko gradbeništvo pripomore k zmanjšanju in varčevanju energije?
1. Kako bi z načrtovanjem gradnje bivališč lahko zmanjšali porabo energije? V svoji okolici poiščite novogradnje oz. njihove lastnike in se pozanimajte o njihovem načrtovanju bivališča v skladu z varčevanjem energije.
2. Primerjava pasivne - aktivne - standardne hiše pri porabi energije; Ugotovi razliko v stroških postavitve med njimi - na terenu preveri kako ti stroški vplivajo na odločitev katero izmed naštetih ljudje postavijo.
3. Koliko energije prihranimo s toplotno izolacijo bivališč (neizolirana in dobro izolirana hiša)? Kolikšni so stroški za ogrevanje? Preveri in poizvej doma in pri sorodnikih. Kako so vaša bivališča toplotno izolirana ter ali v prihodnosti načrtujete izbolšanje toplotne izolacije?
UVOD
Varčevanje in energija sta besedi, ki se neprestano pojavljati v medijih. Življenjski stroški rastejo in zato so pomembna vsa področja na katerih lahko prihranimo kakšen evro.
Stroški ogrevanja bivališč na sezono pa so precej visoki. Večinoma višji kot je povprečna slovenska plača. Še posebej visoke stroške imajo tisti, ki se ogrevajo na kurilno olje ali zemeljski plin. Njune cene z dneva v dan rastejo.
Ne smemo pozabiti niti na onesnaževanje okolja in na napoved, da bo nafte zmanjkalo v nekaj desetletjih. Nekatera poročila navajajo, da se bo to zgodilo že dosti prej.
Torej dovolj razlogov, da lastniki prebivališč poskrbijo za zmanjševanje porabe neobnovljivih energentov in se odločijo za porabo obnovljivih energentov. Še posebej tudi zato, ker država nudi finančno pomoč z nepovratnimi s subvencijami in ugodnimi krediti.
1. Lastniki hiš
1.1 Sončne celice kot del pasivne ali aktivne hiše
Obisk lastnika aktivne hiše Matjaža K. dne 28.3. 2012.
Pravi, da je s sončnimi celicami zelo zadovoljen in da mu proizvajajo precej elektrike.
Njegova elektrarna leži na 1100 m nadmorske višine (!) - ena izmed najvišje ležečih elektrarn v Sloveniji.
Moč elektrarne je 50 kW in na leto naj bi mu proizvedla cca 60MWh elektrike.
Povedal je tudi, da je z Elektro Gorenjsko podpisal pogodbo, ki mu plača za 1kW 0.059 €.
Poleg tega dobi še subvencije 0.39 € - pomeni, da dobi za 1 kWh proizvedene elektrike dobrih 0.98 €.
V sončno elektrarno je investiral 250 000 € - investicija, ki se mu bo poplačala v petih do sedmih
letih. Tako mu je meseca marca elektrarna proizvedla dobrih 8700 kWh elektrike, kar mu je prineslo 4000 €.
Posnel sem nekaj fotografij:
Merilne naprave:
Poslopje s celicami
1.2 Hiša iz slame, ilovice in lesa
Kristijan Zver iz Čikečke vasi v Prekmurju se je specializiral za gradnjo iz slame in ilovice ter že vrsto let gradi hiše iz teh materialov. Gradnja iz bal slame, ilovice in lesa je ena izmed možnosti gradnje, ki je zdrava in ekonomična za bivanje ter neškodljiva za okolico.
Pri naravni gradnji, ki jo zagovarja Kristijan Zver, uporabljajo t. i. deviške materiale. To pomeni, da bala slame, les in ilovica niso šli skozi proces prefabrikacije, tj. toplotne in kemične obdelave.
Prednosti tovrstne gradnje so: 10-krat manjši ekološki odtis, socialna gradnja, druženje, zdrava hiša, cenovno ne odstopa od klasičnih gradenj, prebijanje psiholoških mej, ki si jih postavljamo, vrhunska izolativnost, majhni stroški vzdrževanja ...
Največjo težavo predstavlja vlaga, zato mora biti slama suha zbalirana in pravilno skladiščena. Volumen za skladiščenje je zelo velik. Če je ilovica manj kakovostna, zahteva veliko časa za pripravo.
V Sloveniji se za ta način gradnje odloča vedno več ljudi. Trenutno je v Sloveniji nekaj več kot 10 objektov, v naslednjih letih pa se po mnenju Zvera obeta pravi bum.
V tujini gradijo iz teh materialov velika nakupovalna središča, šole, vrtce, stanovanjske hiše ... Hiše se gradijo tako v urbanih naseljih kot na podeželju.
1.3 Pasivna hiša
Med brskanjem po internetu pa smo našli modela, ki ima Facebook profil o svoji pasivni hiši - vsi opisi in veliko fotografij.
Ni lepšega. Ker se nam je zdelo zelo zanimivo in veliko lažje ter udobnejše, smo mu postavili nekaj vprašanj kar preko družabnega omrežja facebook. http://www.facebook.com/KlasicnaPasivna
Naša vprašanja in njegovi odgovori:
- Zakaj ste se odločili za gradnjo pasivne hiše?
Za gradnjo pasivne hiše sem se odločil iz dveh razlogov:
- Gibanej cen goriv
- Subvencija eko sklada
- Ali je poraba energije (manjši stroški) v resnici toliko manjša kot se govori?
Poraba energije ni toliko nizka, kot je to v izračunu PHPP, ker izračun upošteva povprečne poteke letnih temperatur za Slovenijo in idealno osončenje. Pri meni je osončenje bistveno slabše in potek temperatur za nekaj stopnij nižji od povprečnih, zato hiša v praksi ne more doseči pasivnega standarda.
- Ali stane postavitev pasivne hiše veliko več, kot če bi gradili klasično hišo?
Razliko v ceni postavitve pasivne hiše v klasični tehnologiji glede na klasično hišo v grobem pokriješ s subvencijo od EKO sklada.
- Ali ima pasivna hiša kakšne negativne lastnosti?
Do sedaj nisem našel nobenih negativnih lastnosti, ki bi se tikale neposredno lastnostni pasivne hiše. Je pa res, da je njeno delovanje zelo odvisno od električne energije (kamin, prezračevanje, ogrevanje, regulacija, ...) To pa je dandanes kar povsod tako, kajne.
- Kakšno je počutje ob bivanju v pasivni hiši?
Počutje je dobro iz dveh razlogov:
- Imam vedno svež zrak zaradi kontroliranega prezračevanja
- Debele masivne stene in betonska mansardna plošča zagotavljajo dolgo ohranjanje toplote pozimi in dober občutek toplote tudi pri temperaturi zraka pod 20°C,saj stene sevajo. Poleti pa je hladno, saj se hiša čez dan ne pregreje.
Iz njegovih besed je razbrati, da je s postavitvijo pasivne hiše res zadovoljen. Lahko pričakujemo, da jih bo pasivnih hiš v prihodnosti še mnogo več.
1.4 Zelena izolacija
Seveda, smo se spomnili na vsem poznane zgradbe, ki so preraščene z bršljanom. Zdi se nam, da smo nanje skoraj pozabili, včasih pa je bilo takšnih stavb mnogo več. Pobrskali smo po internetu in naleteli na stran o Plečnikovi hiši v Trnovem v Ljubljani. Plečnik je zagotovo poznal ugodne lastnosti hiše obrasle z bršljanom, saj si je vanj odel svoj delovni atelje. Prednosti sta vsekakor odlična toplotna in zvočna izolacija - rastlina je zimzelena. Med pomanjkljivosti pa lahko zapišemo, da rastlina lahko poškoduje fasado, predvidevamo tudi več žuželk v prostorih, hiša je jeseni in pozimi vlažnejša kot bi bila sicer. Vendar zaradi sodobnih izolacijskih materialov to menda ni več res.
(http://www.svetlana.si/?tag=grad).Dobro idejo smo zasledili tudi časopisu Delo (23. 4. 2012, (http://www.delo.si/gospodarstvo/posel-in-denar/z-ozelenjenimi-ureditvami-procelij-po-uspeh-na-cvetlicarsko-razstavo-chelsea.html), natančneje v prilogi Posel in denar ter prispevku »Z ozelenjenimi ureditvami pročelij po uspeh na cvetličarsko razstavo Chelsea«. Zapisano je, da je podjetje Humko razvilo tehnologijo za gojenje rastlin v navpičnih panelih, s katero lahko fasada ozeleni. Takšna fasada zagotovo predstavlja dobro toplotno in zvočno izolacijo ne da bi poškodovala fasado. Poleg tega so paneli opremljeni s sistemom za zalivanje, lahko tudi razsvetljavo. Vanje lahko zasadimo okrasne rastline, lahko pa tudi pridelujemo začimbe in zelenjadnice. Kar lahko zopet pomeni prihranek, katerega si vsi želimo.
Potem pa smo prebrali v članku »Z ozelenjenimi ureditvami pročelij po uspeh na cvetličarsko razstavo Chelsea« (časopis Delo, 23. 4. 2012, priloga Posel & denar), da je podjetje Humko razvilo tehnologijo za gojenje okrasnih rastlin ali zelenjadnic v navpičnih panelih. Gre za ozelenjeno fasado, ki je dober toplotni in zvočni izolator kot v primeru Plečnikove hiše, vendar brez poškodb fasade. Hkrati lahko pridelamo tudi nekaj zelenjave in začimbnic, kar je z vidika varčevanja zelo spodbudno.
Viri:
http://www.facebook.com/KlasicnaPasivna
http://www.svetlana.si/?tag=grad).
http://www.delo.si/gospodarstvo/posel-in-denar/z-ozelenjenimi-ureditvami-procelij-po-uspeh-na-cvetlicarsko-razstavo-chelsea.html
Mediji:
Glede gradnje hiš bi dodali še koristno informacijo o financiranju in posojilih za gradnjo – glej "eko Novice" marec 2012, kjer so novi razpisi http://www.ekosklad.si .
V reviji Finance (marec 2012)smo pebrali tudi:
Čedalje več bank ponuja različna ekoposojila. Obrestna mera je nižja kot pri sorodnih posojilih, zato jih je vredno izkoristiti. A pozor so tudi izjeme.
Vse kar je povezano z eko postaje vse bolj moderno. To so začutile banke in naredile ponudbe z zelenimi posojili.
Posojilo lahko dobijo tisti, ki nameravajo izolirati hišo, vgraditi toplotno črpalko, graditi pasivno hišo, namestiti sončne celice, …
Kot zanimivost lahko navedemo še, da so v reviji Finance (april 2012) napisali kratko vest o problematiki
ogrevanja skurilnim oljem. Ta energent se je v zadnjih petih letih podražil kar za 80 %! Izvedli so anketo, kjer je kar 38 % vprašanih navedlo,
da razmišljajo o uvedbi ogrevanja na drva, 7 % pa se jih je zaradi tega pripravljeno iz hiše preseliti v stanovanje.
2. AKTIVNA - PASIVNA - STANDARDNA HIŠA
AKTIVNA HIŠA
Aktivna hiša s pomočjo obnovljivih virov energije, sama poskrbi za ogrevanje prostorov, za toplo vodo, zračenje in razsvetljavo.
Obnovljivi viri: sončne celice, toplotna črpalka, uporaba deževnice za splakovanje,
Pomembno je tudi pasivno ogrevanje skozi steklene površine in ustrezno senčenje v vročih poletnih dneh, brez uporabe klimatskih naprav.
Seveda mora biti zelo dobro izolirana - brez toplotnih mostov, da ni energijskih izgub.
hiša je prijetna za bivanje saj ima stalen dotok svežega zraka, dovolj dnevne svetlobe.
Za gradnjo aktivne hiše se uporabljajo naravni materiali, kot so les, lesna volna, lesno-vlaknene plošče ali recikliran časopisni papir – celuloza, za katere se v fazi izdelave porabi malo energije in nimajo negativnega vpliva na okolje po končani dobi uporabe.
PASIVNA HIŠA
Pasivna hiša je najoptimalnejša energijsko varčna hiša, saj ne potrebuje klasičnih grelnih teles kot so peči, kotli, radiatorji, termostatski ventili, cevi, cisterne. Standard pasivne hiše pa se doseže z določeno debelino in vrsto izolacije ovoja zgradbe (stene, streha, tla) zmanjšanje toplotnih mostov, potrebna je pravilna vgradnja izredno kakovostnih oken in vrat. Letna poraba energije za ogrevanje ne presega 15 kWh/m2, kar ustreza letni porabi ≈ 1,5l kurilnega olja, ≈ 1,6l zemeljskega plina ali ≈2,4l utekočinjenega naftnega plina na kvadratni mester ogrevane površine.
STANDARDNA HIŠA
Vse kar ni pasivno ali aktivno je standardno. Energijsko potratno.
Vir: http://www.jelovica-hise.si/aktivna-hisa.html
http://varcevanje-energije.si/novosti-za-strokovnjake/energijska-ucinkovitost-stavb-aktivna-hisa.html
http://www.arhivo.com/pasivna-hisa&GID=4¨http://mojdom.dnevnik.si/sl/Energija/3672/Aktivna+hi%C5%A1a+je+celostni+pogled+na+na%C4%8Drtovanje+stavbe
3. Koliko energije prihranimo s toplotno izolacijo bivališč?
Poznamo več vrst izolacijskih materialov z različnimi lastnostmi kot so:
stiropor, kamena in steklena volna, pluta, celulozni kosmiči, trstika,…
Nižja kot je toplotna prevodnost materiala, tem boljši izolator je.
Na tržišču je vrsta različnih materialov, ki se razlikujejo po tipu, možnosti uporabe,…
Toplotno izolacijske materiale uporabljamo, zato da:
- zmanjšamo toplotne izgube
- zagotovimo večjo trajnost gradbenih konstrukcij
- preprečimo navlaževanje
- zagotovimo boljše bivalno ugodje pri manjši porabi goriv
- posredno skrbimo za čistejše in prijaznejše okolje
Vir:http://www.riko-hise.si/si/riko-konstrukcija/konstrukcijski-sistemi-riko/izolacija
http://www.gradimo.com/gradnja/4378/o-no
O toplotni izolaciji smo povprašali tudi profesorja praktičnega pouka na naši šoli, več si poglejte v videu:
Izračun: Koliko energije prihranimo s toplotno izolacijo bivališč?
Poiskali smo vse potrebne podatke– učbenik od fize (Kladnik) ali net.:
Povprečna temperatura pozimi v Kranju: Tz = - 3 0C (www.slovenia.info)
Povprečna temperatura v bivališčih: Tn = 20 0C ali 24 0C – da je udobneje.
Izbira - določitev karakteristik bivališča: pritlična hiša z merami 10 x 10 x 2 m, kar brez oken – da bo lažji izračun.
Izračunati je potrebno koliko toplote (Q) moramo dovesti v stavbo, da vzdržujemo v njeni notranjosti konstantno temperaturo.
Izračun neizolirana stavba:
Izbira opeke: debelina 40 cm, toplotna prevodnost 0,6 W/mK
d = 40 cm = 0,4 m (učbenik navaja prevodnost; v gradbeništvu se sicer uporablja prehodnost)
λo = 0,6 W/mK
površina vseh sten S: 
Toliko toplote – 200 kWh je torej potrebno dovesti neizolirani hiši v enem dnevu.
Izolirana hiša
Opeka: enaka kot pri neizolirani hiši.
Izbira izolacije: stiropor debeline 15 cm
λs = 0,040 W/mK - striropor
λo = 0,6 W/mK - opeka
Sklepanje:
Izolacija zmanjša prehajanje toplote → toplotni upor R je večji, kot pri neizolirani → toplotna upora se seštejeta → R = Ro + Rs
Primerjava neizolirane in izolirane hiše nam pokaže, da neizolirana hiša potrebuje 10x več dovedene energije, kot dobro izolirana.
200 kWh : 20 kWh = 10
Stroški ogrevanja
Rudarjenje za podatki na netu.
Potrebujemo: cene za posamezne energente (nova beseda) in koliko energije dobimo iz posameznih virov (kurilno olje, elektrika, drva, plin, ?)
»Splošni podatki o energiji«
(http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/PDFknjiznjicaAURE/IL1-01.PDF)
Cene:
Uporabili smo sklepni račun in dobili:
|
Poraba energentov
|
Neizolirana hiša
200 kWh/dan
|
Izolirana hiša
20 kWh/dan
|
|
Kurilno olje
|
20 l/dan
|
2l /dan
|
|
Drva
|
47,6 kg/dan ali 0,083542 m3
|
4,7 kg ali 0,0083542 m3
|
|
elektrika
|
200 kWh
|
20 kwh
|
Stroški: porabo energentov pomnožimo s ceno:
|
stroški ogrevanja
na dan
|
Neizolirana hiša
v €
zaokroženo
|
Izolirana hiša
v €
zaokroženo
|
|
Kurilno olje
|
20,84
|
2,084
|
|
Drva
|
5,0
|
0,5
|
|
elektrika
|
10
|
1,0
|
Kurilna sezona traja 4 mesece (120 dni) , zato poraba na kurilno sezono:
|
stroški ogrevanja
na sezono
|
Neizolirana hiša
v €
zaokroženo
|
Izolirana hiša
v €
zaokroženo
|
|
Kurilno olje
|
2500
|
250
|
|
Drva
|
600
|
60
|
|
elektrika
|
1200
|
120
|
Komentiranje rezultata: Seveda so ti izračuni narejeni v grobem. Nismo upoštevali, da imajo stene tudi okna. Vseeno so cene ogrevanja neverjetne.
In če pomislimo koliko lahko prihranimo, če bivališče izoliramo? Ha. Priporočamo branje Eko Novic ( marec 2012). Sofinanciranje izoliranja, vgradnje oken, toplotnih črpalk, ....
KORISTNO:
Kdor ne mara računanja in formul naj si raje ogleda spodnji posnetek z razlago spletnega kalkulatorja podjeta URSA d.o.o. o toplotnih izolacijah:
Kolikšne stroške za ogrevanje bivališč, so imeli tvoji domači?
| |
Vir energije za ogrevanje bivališč
|
ogrevalna površina v m2
|
Približna ocena stroškov za letošnjo kurilno sezono 2011/2012
|
|
Andraž
|
elektrika
|
40 m2
|
998 eur
|
|
Matej
|
drva
|
380 m2
|
priskrbimo sami
|
|
Matej
|
olje
|
450 m2
|
okoli 2000 eur
|
|
Rok
|
drva
|
450 m2
|
priskrbimo sami
|
|
Jasmin
|
toplovod
|
100 m2
|
okoli 800 eur
|
|
Kushtrim
|
olje
|
110 m2
|
2000 eur
|
|
Rok
|
les
|
400 m2
|
priskrbimo sami
|
|
Uroš
|
drva
|
350 m2
|
okoli 800 €
|
energent
|
izračun deleža uporabe posameznega energenta
|
elektrika
|
12,5 %
|
olje
|
25 %
|
drva
|
37,5 %
|
toplovod
|
12,5 %
|
Ugotovili smo, da se večina vprašanih ogreva na drva in kurilno olje, nekaj pa tudi na elektriko in toplovod.
Kako so vaša bivališča toplotno izolirana in ali načrtujete izboljšanje toplotne izolacije vašega bivališča?
| |
Kako so vaša bivališča toplotno izolirana
|
Ali doma načrtujete izboljšanje toplotne izolacije bivališča?
|
|
Andraž
|
ni izolirano
|
Ne
|
|
Zamis
|
dvojna izolacija (stiropor)
|
Ne vem
|
|
Aljaž
|
stiropor
|
Ne vem
|
|
Matej
|
stiropor
|
Da
|
|
Matej
|
termo puc
|
Da
|
|
Jasmin
|
stiropor
|
Da
|
|
Rok
|
steklena volna
|
Ne vem
|
|
Uroš
|
ni izolirano
|
Da
|
|
Izolacija
|
Zastopanost v % posamezne izolacije
|
|
Stiropor
|
50
|
|
Steklena volna
|
12,5
|
|
Termo puc
|
12,5
|
|
Ni izolirano
|
25
|
Ugotovili smo, da ima polovica vprašanih svoja bivališča izolirana z stiroporjem, nekaj jih ima izolirana s stekleno volno in termo pucem.
Nekateri pa svojih bivališč nimajo izoliranih z nobenim izolacijskim materialom, vendar pa imajo vsi namen izolirati svoja bivališča, razen tistih, ki živijo v bloku.
S8 Biotehniški center Naklo
Raziskovalna naloga:
S9 Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer
Raziskovalna naloga:
S10 Dvojezična srednja šola Lendava
Raziskovalna naloga:
Comments (0)
You don't have permission to comment on this page.