| 
  • If you are citizen of an European Union member nation, you may not use this service unless you are at least 16 years old.

  • You already know Dokkio is an AI-powered assistant to organize & manage your digital files & messages. Very soon, Dokkio will support Outlook as well as One Drive. Check it out today!

View
 

Raziskovalne naloge

This version was saved 11 years, 11 months ago View current version     Page history
Saved by Irena Vidmar, ŠC Kranj
on April 25, 2012 at 7:47:34 am
 

 

 



 

5. Raziskovalne naloge, 16. – 29.april 2012

 

9.,10.teden

Vsaka skupina pripravi povzetek vseh prejetih odgovorov združenih s svojim znanjem, ki je vključen v raziskovalno nalogo.

 

 


S1 Srednja šola Slovenska Bistrica:

Raziskovalna naloga:

 

 

 


S2 Srednja šola za FKZ

Raziskovalna naloga:

 

 

 


S3 Srednja šola Zagorje

Raziskovalna naloga:

 

 

 


S4 Šolski center Krško-Sevnica

Raziskovalna naloga:

 

 

 


S5 Gimnazija Kočevje

Raziskovalna naloga:

 

 

 


S6 ESIC Kranj-gradbeno-storitvena šola

Raziskovalna naloga:

 

Delamo:                                                                                                                           In se igramo:

Delamo naprej 

In se igramo:

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

PORABA IN VARČEVANJE Z ENERGIJO
Kako lahko gradbeništvo pripomore k zmanjšanju in varčevanju energije?

 

 

1. Kako bi z načrtovanjem gradnje bivališč lahko zmanjšali porabo energije? V svoji okolici poiščite novogradnje oz. njihove lastnike in se pozanimajte o njihovem načrtovanju bivališča  v skladu z varčevanjem energije.

2. Primerjava pasivne - aktivne - standardne hiše pri porabi energije; Ugotovi razliko v stroških postavitve med njimi - na terenu preveri kako ti stroški vplivajo na odločitev katero izmed naštetih ljudje postavijo.

3. Koliko energije prihranimo s toplotno izolacijo bivališč (neizolirana in dobro izolirana hiša)?  Kolikšni so stroški za ogrevanje? Preveri in poizvej doma in pri sorodnikih. Kako so vaša bivališča toplotno izolirana ter ali v prihodnosti načrtujete izbolšanje toplotne izolacije?

 

 

UVOD
Varčevanje in energija sta besedi, ki se neprestano pojavljati v medijih. Življenjski stroški rastejo in zato so pomembna vsa področja na katerih lahko prihranimo kakšen evro.

Stroški ogrevanja bivališč na sezono pa so precej visoki. Večinoma višji kot je povprečna slovenska plača. Še posebej visoke stroške imajo tisti, ki se ogrevajo na kurilno olje ali zemeljski plin. Njune cene z dneva v dan rastejo.


Ne smemo pozabiti niti na onesnaževanje okolja in na napoved, da bo nafte zmanjkalo v nekaj desetletjih. Nekatera poročila navajajo, da se bo to zgodilo že dosti prej.
Torej dovolj razlogov, da lastniki prebivališč poskrbijo za zmanjševanje porabe neobnovljivih energentov in se odločijo za porabo obnovljivih energentov. Še posebej tudi zato, ker država nudi finančno pomoč z nepovratnimi s subvencijami in ugodnimi krediti.

 

1. Lastniki hiš

 

1.1 Sončne celice kot del pasivne ali aktivne hiše
Obisk lastnika aktivne hiše Matjaža K. dne 28.3. 2012.
Pravi, da je s sončnimi celicami zelo zadovoljen in da mu proizvajajo precej elektrike.

Njegova elektrarna leži na 1100 m nadmorske višine (!) - ena izmed najvišje ležečih elektrarn v Sloveniji.

Moč elektrarne je 50 kW in na leto naj bi mu proizvedla cca 60MWh elektrike.

Povedal je tudi, da je z Elektro Gorenjsko podpisal pogodbo, ki mu plača za 1kW 0.059 €.

Poleg tega dobi še subvencije 0.39 € - pomeni, da dobi za 1 kWh proizvedene elektrike dobrih 0.98 €.

V sončno elektrarno je investiral 250 000 € - investicija, ki se mu bo poplačala v petih do sedmih
letih. Tako mu je meseca marca elektrarna proizvedla dobrih 8700 kWh elektrike, kar mu je prineslo 4000 €.

Posnel sem nekaj fotografij:

 

             Merilne naprave: 

 

 

Poslopje s celicami  

 

  

  

  

  

  

  

  

  

  

  

  

  

  

  

  

  

  

  

  

1.2 Hiša iz slame, ilovice in lesa

 
Kristijan Zver iz Čikečke vasi v Prekmurju se je specializiral za gradnjo iz slame in ilovice ter že vrsto let gradi hiše iz teh materialov. Gradnja iz bal slame, ilovice in lesa je ena izmed možnosti gradnje, ki je zdrava in ekonomična za bivanje ter neškodljiva za okolico.

 


Pri naravni gradnji, ki jo zagovarja Kristijan Zver, uporabljajo t. i. deviške materiale. To pomeni, da bala slame, les in ilovica niso šli skozi proces prefabrikacije, tj. toplotne in kemične obdelave.
Prednosti tovrstne gradnje so: 10-krat manjši ekološki odtis, socialna gradnja, druženje, zdrava hiša, cenovno ne odstopa od klasičnih gradenj, prebijanje psiholoških mej, ki si jih postavljamo, vrhunska izolativnost, majhni stroški vzdrževanja ...
Največjo težavo predstavlja vlaga, zato mora biti slama suha zbalirana in pravilno skladiščena. Volumen za skladiščenje je zelo velik. Če je ilovica manj kakovostna, zahteva veliko časa za pripravo.
V Sloveniji se za ta način gradnje odloča vedno več ljudi. Trenutno je v Sloveniji nekaj več kot 10 objektov, v naslednjih letih pa se po mnenju Zvera obeta pravi bum.
V tujini gradijo iz teh materialov velika nakupovalna središča, šole, vrtce, stanovanjske hiše ... Hiše se gradijo tako v urbanih naseljih kot na podeželju.

 

 

 

 

                                                                                                                   1.3 Pasivna hiša
Med brskanjem po internetu pa smo našli modela, ki ima Facebook profil o svoji pasivni hiši - vsi opisi in veliko fotografij.

Ni lepšega. Ker se nam je zdelo zelo zanimivo in veliko lažje ter udobnejše, smo mu postavili nekaj vprašanj kar preko družabnega omrežja facebook. http://www.facebook.com/KlasicnaPasivna

 

Naša  vprašanja in njegovi odgovori:

  • Zakaj ste se odločili za gradnjo pasivne hiše?

Za gradnjo pasivne hiše sem se odločil iz dveh razlogov:
- Gibanej cen goriv
- Subvencija eko sklada

  • Ali je poraba energije (manjši stroški) v resnici toliko manjša kot se govori?

Poraba energije ni toliko nizka, kot je to v izračunu PHPP, ker izračun upošteva povprečne poteke letnih temperatur za Slovenijo in idealno osončenje. Pri meni je osončenje bistveno slabše in potek temperatur za nekaj stopnij nižji od povprečnih, zato hiša v praksi ne more doseči pasivnega standarda.

  • Ali stane postavitev pasivne hiše veliko več, kot če bi gradili klasično hišo?

Razliko v ceni postavitve pasivne hiše v klasični tehnologiji glede na klasično hišo v grobem pokriješ s subvencijo od EKO sklada.

  • Ali ima pasivna hiša kakšne negativne lastnosti?

Do sedaj nisem našel nobenih negativnih lastnosti, ki bi se tikale neposredno lastnostni pasivne hiše. Je pa res, da je njeno delovanje zelo odvisno od električne energije (kamin, prezračevanje, ogrevanje, regulacija, ...) To pa je dandanes kar povsod tako, kajne.

  • Kakšno je počutje ob bivanju v pasivni hiši?

Počutje je dobro iz dveh razlogov:
- Imam vedno svež zrak zaradi kontroliranega prezračevanja
- Debele masivne stene in betonska mansardna plošča zagotavljajo dolgo ohranjanje toplote pozimi in dober občutek toplote tudi pri temperaturi zraka pod 20°C,saj stene sevajo. Poleti pa je hladno, saj se hiša čez dan ne pregreje.

 

Iz njegovih besed je razbrati, da je s postavitvijo pasivne hiše res zadovoljen. Lahko pričakujemo, da jih bo pasivnih hiš v prihodnosti še mnogo več.

 

 

 

1.4 Zelena izolacija

  

 

  

Seveda, smo se spomnili na vsem poznane zgradbe, ki so preraščene z bršljanom. Zdi se nam, da smo nanje skoraj pozabili, včasih pa je bilo takšnih stavb mnogo več. Pobrskali smo po internetu in naleteli na  stran o Plečnikovi hiši v Trnovem v Ljubljani. Plečnik je zagotovo poznal ugodne lastnosti hiše obrasle z bršljanom, saj si je vanj odel svoj delovni atelje. Prednosti sta vsekakor odlična toplotna in zvočna izolacija - rastlina je zimzelena. Med pomanjkljivosti pa lahko zapišemo, da rastlina lahko poškoduje fasado, predvidevamo tudi več žuželk v prostorih, hiša je jeseni in pozimi vlažnejša kot bi bila sicer. Vendar zaradi sodobnih izolacijskih materialov to menda ni več res.

 

(http://www.svetlana.si/?tag=grad).Dobro idejo smo zasledili tudi časopisu Delo (23. 4. 2012, (http://www.delo.si/gospodarstvo/posel-in-denar/z-ozelenjenimi-ureditvami-procelij-po-uspeh-na-cvetlicarsko-razstavo-chelsea.html), natančneje v prilogi Posel in denar  ter  prispevku »Z ozelenjenimi ureditvami pročelij po uspeh na cvetličarsko razstavo Chelsea«. Zapisano je, da je podjetje Humko razvilo tehnologijo za gojenje rastlin v navpičnih panelih, s katero lahko fasada ozeleni. Takšna fasada zagotovo predstavlja dobro toplotno in zvočno izolacijo ne da bi poškodovala fasado. Poleg tega so paneli opremljeni s sistemom za zalivanje, lahko tudi razsvetljavo. Vanje lahko zasadimo okrasne rastline, lahko pa tudi pridelujemo začimbe in zelenjadnice. Kar lahko zopet pomeni prihranek, katerega si vsi želimo.

 

 

Potem pa smo prebrali v članku »Z ozelenjenimi ureditvami pročelij po uspeh na cvetličarsko razstavo Chelsea« (časopis Delo, 23. 4. 2012, priloga Posel & denar), da je podjetje Humko razvilo tehnologijo za gojenje okrasnih rastlin ali zelenjadnic v navpičnih panelih. Gre za ozelenjeno fasado, ki je dober toplotni in zvočni izolator kot v primeru Plečnikove hiše, vendar brez poškodb fasade. Hkrati lahko pridelamo tudi nekaj zelenjave in začimbnic, kar je z vidika varčevanja zelo spodbudno.

    

 

Viri: 

http://www.facebook.com/KlasicnaPasivna

http://www.svetlana.si/?tag=grad).

http://www.delo.si/gospodarstvo/posel-in-denar/z-ozelenjenimi-ureditvami-procelij-po-uspeh-na-cvetlicarsko-razstavo-chelsea.html

 

 

Mediji:

Glede gradnje hiš bi dodali še koristno informacijo o financiranju in posojilih za gradnjo – glej "eko Novice" marec 2012, kjer so novi razpisi http://www.ekosklad.si .

V reviji Finance (marec 2012)smo pebrali tudi:


Čedalje več bank ponuja različna ekoposojila. Obrestna mera je nižja kot pri sorodnih posojilih, zato jih je vredno izkoristiti. A pozor so tudi izjeme.

Vse kar je povezano z eko postaje vse bolj moderno. To so začutile banke in naredile ponudbe z zelenimi posojili.
Posojilo lahko dobijo tisti, ki nameravajo izolirati hišo, vgraditi toplotno črpalko, graditi pasivno hišo, namestiti sončne celice, …

 

Kot zanimivost lahko navedemo še, da so v reviji Finance (april 2012) napisali kratko vest o problematiki
ogrevanja skurilnim oljem. Ta energent se je v zadnjih petih letih podražil kar za 80 %! Izvedli so anketo, kjer je kar 38 % vprašanih navedlo,
da razmišljajo o uvedbi ogrevanja na drva, 7 % pa se jih je zaradi tega pripravljeno iz hiše preseliti v stanovanje. 

 

2.   AKTIVNA - PASIVNA - STANDARDNA HIŠA

 

 

OBIČAJNA HIŠA

VARČNA HIŠA

Zrakotesnost:

 

· zamaltane reže med zidaki ne tesnijo

· stiki med okni in steno puščajo

· okna in vhodna vrata ne tesnijo najbolje

 

· kakovostna izvedba gradnje mora zagotoviti predpisano stopnjo zrakotesnosti; super izolirajoča okna in vrata

Toplotne izgube:

 

· zračenje z odpiranjem oken, pri čemer se izgubi precej toplote - velike ventilacijske izgube

· izolacijski ovoj stavbe ima visoko število toplotne prehodnosti u - velike transmisijske izgube 

· prisilno zračenje z rekuperacijo odpadne toplote zraka, zadrži se 80 - 90% toplote - majhne ventilacijske izgube

· izolacijski ovoj stavbe ima nizko število toplotne prehodnosti u - majhne transmisijske izgube

Toplotni dobitki:

 

· nima, oziroma se ne ugotavljamo

 

· izkorišča energijo sonca z velikimi okenskimi površinami orientiranimi na jug, ter čim manj odprtinami na sever

Način ogrevanja:

 

· Praviloma visokotemperaturno ogrevanje z radiatorji, zadnje čase tudi nizkotemperaturno ogrevanje   

· nizkotemperaturno ploskovno ogrevanje preko toplotnih črpalk, toplozračno ogrevanje, kombinacija

 

  

PRIMERJAVA RAZLIČNIH VRST HIŠ

  

AKTIVNA HIŠA

 

Aktivna hiša s pomočjo obnovljivih virov energije, sama poskrbi za ogrevanje prostorov, za toplo vodo, zračenje in razsvetljavo. Aktivne zgradbe (imenovane tudi plus energijske hiše) so zelo podobne pasivnim, z razliko da proizvedejo več električne energije kot je porabijo. Gre za miniaturne sončne elektrarne. Pomembno je tudi pasivno ogrevanje skozi steklene površine in ustrezno senčenje v vročih poletnih dneh, brez uporabe klimatskih naprav. Seveda mora biti zelo dobro izolirana - brez toplotnih mostov, da ni energijskih izgub. Hiša je prijetna za bivanje saj ima stalen dotok svežega zraka, dovolj dnevne svetlobe. Za gradnjo aktivne hiše se uporabljajo naravni materiali, kot so les, lesna volna, lesno-vlaknene plošče ali recikliran časopisni papir – celuloza, za katere se v fazi izdelave porabi malo energije in nimajo negativnega vpliva na okolje po končani dobi uporabe. V Sloveniji država zagotavlja subvencionirano ceno solarne elektrike še 15 let po postavitvi, ta pa je približno štirikrat višja od tržne cene za gospodinjstva. Premija države znaša 0,34719 €/kWh, na to se prišteje še tržna cena, ki se pri petih slovenskih dobaviteljih elektrike lahko malo razlikuje. Upošteva se lokalne klimatske pogoje v vseh letnih časih, da lahko maksimalno izkorišča toplotne dobitke jeseni, pozimi in spomladi ter naravno senčenje poleti. Energetsko je lahko povezana z lokalnim okoljem, če je na območju daljinsko toplovodno ogrevanje je hiša vključena v sistem. V aktivni hiši se v čim večji možni meri uporablja deževnica (splakovanje WC-jev, zalivanje cvetlic, pranje avtomobilov,…) s ciljem, čim manjše porabe pitne vode.


 

 

PASIVNA HIŠA

Je najoptimalnejša energijsko varčna hiša, saj ne potrebuje klasičnih grelnih teles kot so peči, kotli, radiatorji, termostatski ventili, cevi, cisterne. Za dosego teh standardov pasivne hiše izrabljajo sončno energijo za ogrevanje vode in stanovanja ter osvetljavo. Pogosto je uporabljena tudi toplotna črpalka. Streha je dobro izolirana, ima dodatno pokrivalo, ki podnevi zasenči streho in se ponoči zvije ter omogoči hlajenje. Estetsko še posebej zanimiva je t.i. zelena streha, kjer je kritina strehe vegetacija. Ta shranjuje vodo, v vročini pa voda izhlapeva ter hladi. Različne tehnologije za postavitev pasivnih hiš se zaradi dobičkonosnosti ter povpraševanja naglo razvijajo. V nekaterih delih Nemčije je cena hiše z pasivnim standardom enaka ceni hiše z osnovnimi gradbenimi standardi. To je mogoče zaradi razvitega trga z potrebno tehnologijo in konkurenco med podjetji, ki se ukvarjajo z gradnjo okolju prijaznih hiš. Na splošno pa so pasivne hiše še vedno do 14% dražje kot navadne hiše.  Vendar pa se investicija na dolgi rok povrne, predvsem zaradi nižjih stroškov ogrevanja, dodatno pa tudi zaradi večje neodvisnosti od nihanja cene energentov (zemeljskega plina, kurilnega olja) na trgu.

 

 

STANDARDNA HIŠA

 

Standardne zgradbe so energetsko potratne , ki redko ali nikoli ne uporabljajo pasivnih sistemov, alternativnih virov energije, energetsko učinkovitih konstrukcij in so slabše izolirane. Prevladujejo predvsem zato, ker so na kratki rok najcenejše. Začetni vložek je v primerjavi drugima dvema tipoma manjši, kar pomeni da je več ljudi zmožnih kupiti ali postaviti takšen tip zgradbe. Prav tako je tak tip hiše bolj fleksibilen, priročnejši za selitve, ter ga je v primeru finančnih težav lažje prodati (za cenejši objekt se najde več kupcev kot za dražji). Na drugi strani pa je na dolgi rok ta tip dražji, saj energija (kot tudi denar) dobesedno pobegne skozi okno. 

  

 

  

 

  

KAKŠEN JE TOREJ RAZLOG, DA V SLOVENIJI NI VEČ GRADENJ PO STANDARDIH PASIVNE OZ. AKTIVNE HIŠE? CENA!
Tako je. Cena je tista, ki ljudem preprečuje, da bi se odločili za gradnjo pasivne oz. aktivne hiše. Res je, da so stroški gradnje v povprečju višji za nekje 14 %, vendar pa se le-te kasneje odplačajo, saj porabijo precej manj energije, s čimer prihranimo pri ogrevanju. Mnogi se danes namesto novogradnje raje odločijo za prenovo že obstoječega objekta. Tako recimo izboljšajo izolacijo stavbe, s čimer prihranijo pri ogrevanju. Pri tem precej pomaga tudi dejstvo, da nam pri tem država nudi subvencijo. Doma smo pred kratkim zamenjali okna, ki so bila prej precej »potratna« ter vrata, za to pa smo prejeli tudi državno subvencijo. Pred tem smo mogli fotografirati vsa stara okna, nato pa še nova po vgraditvi. Točnih podatkov sicer nimam, vendar se mi zdi, da je razlika očitna in da sedaj toplota ne uhaja več tako zelo, kot je prej. Če bi želeli še bolj privarčevati z energijo, bi bilo potrebno zamenjati tudi izolacijo. V naši okolici je več objektov, ki niso več ravno med novimi, in pri teh se pozna, da je bil način gradnje takrat drugačen kot je danes. Sam mislim, da bi bilo potrebno prenoviti tiste res stare objekte, ki so zelo energijsko potratni.

 

Vir: http://www.jelovica-hise.si/aktivna-hisa.html

      http://varcevanje-energije.si/novosti-za-strokovnjake/energijska-ucinkovitost-stavb-aktivna-hisa.html

      http://www.arhivo.com/pasivna-hisa&GID=4¨http://mojdom.dnevnik.si/sl/Energija/3672/Aktivna+hi%C5%A1a+je+celostni+pogled+na+na%C4%8Drtovanje+stavbe

 

3. Koliko energije prihranimo s toplotno izolacijo bivališč?

 Poznamo več vrst izolacijskih materialov z različnimi lastnostmi kot so:

stiropor, kamena in steklena volna, pluta, celulozni kosmiči, trstika,…

 

Nižja kot je toplotna prevodnost materiala, tem boljši izolator je.

Na tržišču je vrsta različnih materialov, ki se razlikujejo po tipu, možnosti uporabe,…

Toplotno izolacijske materiale uporabljamo, zato da:

  • zmanjšamo toplotne izgube  
  • zagotovimo večjo trajnost gradbenih konstrukcij  
  • preprečimo navlaževanje
  • zagotovimo boljše bivalno ugodje pri manjši porabi goriv  
  • posredno skrbimo za čistejše in prijaznejše okolje

 

Vir:http://www.riko-hise.si/si/riko-konstrukcija/konstrukcijski-sistemi-riko/izolacija

     http://www.gradimo.com/gradnja/4378/o-no

 

O toplotni izolaciji smo povprašali tudi profesorja praktičnega pouka na naši šoli, več si poglejte v videu:

 

 

 

Izračun:  Koliko energije prihranimo s toplotno izolacijo bivališč?

Poiskali smo vse potrebne podatke– učbenik od fize (Kladnik) ali net.:

 

Povprečna temperatura pozimi v Kranju: Tz = - 3 0C (www.slovenia.info)

Povprečna temperatura v bivališčih: Tn = 20  0C ali 24 0C – da je udobneje.

Izbira - določitev karakteristik bivališča: pritlična hiša z merami 10 x 10 x 2 m, kar brez oken – da bo lažji izračun.

 

Izračunati je potrebno koliko toplote (Q) moramo dovesti v stavbo, da vzdržujemo v njeni notranjosti konstantno temperaturo.

 

Izračun neizolirana stavba:

Izbira opeke: debelina 40 cm, toplotna prevodnost 0,6 W/mK

d = 40 cm = 0,4 m (učbenik navaja prevodnost; v gradbeništvu se sicer uporablja prehodnost)

λo = 0,6 W/mK

površina vseh sten S: 

 

Toliko toplote – 200 kWh je torej potrebno dovesti neizolirani hiši v enem dnevu.

 

 

Izolirana hiša

Opeka: enaka kot pri neizolirani hiši.  

Izbira izolacije: stiropor debeline 15 cm

λs = 0,040 W/mK  - striropor

λo = 0,6 W/mK  - opeka

 

Sklepanje:

 Izolacija zmanjša prehajanje toplote → toplotni upor R je večji, kot pri neizolirani → toplotna upora se seštejeta → R = Ro + Rs

 

 

Primerjava neizolirane in izolirane hiše nam pokaže, da neizolirana hiša potrebuje 10x več dovedene energije, kot dobro izolirana.

200 kWh : 20 kWh = 10

 

Stroški ogrevanja

Rudarjenje za podatki na netu.

Potrebujemo:  cene za posamezne energente (nova beseda) in koliko energije dobimo iz posameznih virov (kurilno olje, elektrika, drva, plin, ?)

 

»Splošni podatki o energiji«

(http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/PDFknjiznjicaAURE/IL1-01.PDF)

Cene:

Kurilno olje

1,042 €/l (www.petrol.si)

Drva

58,00 €/kubični meter (www.bolha.com)

elektrika

0,04979€/ kWhn  (www.petrol.si)

 

Uporabili smo sklepni račun in dobili:

Poraba energentov

Neizolirana hiša

200 kWh/dan

Izolirana hiša

20 kWh/dan

Kurilno olje

20 l/dan

2l /dan

Drva

47,6 kg/dan ali 0,083542 m3

4,7 kg ali  0,0083542 m3

elektrika

200 kWh

20 kwh

 

Stroški: porabo energentov pomnožimo s ceno:

stroški ogrevanja

na dan

Neizolirana hiša

v €

zaokroženo

Izolirana hiša

v €

zaokroženo

Kurilno olje

20,84

2,084

Drva

5,0

0,5

elektrika

10

1,0

 

Kurilna sezona traja 4 mesece (120 dni) , zato poraba na kurilno sezono:

stroški ogrevanja

na sezono

Neizolirana hiša

v €

zaokroženo

Izolirana hiša

v €

zaokroženo

Kurilno olje

2500

250

Drva

600

60

elektrika

1200

120

 

Komentiranje rezultata: Seveda so ti izračuni narejeni v grobem. Nismo upoštevali, da imajo stene tudi okna. Vseeno so cene ogrevanja neverjetne.

In če pomislimo koliko lahko prihranimo, če bivališče izoliramo? Ha. Priporočamo branje Eko Novic ( marec 2012). Sofinanciranje izoliranja, vgradnje oken, toplotnih črpalk, ....

 

KORISTNO:

Kdor ne mara računanja in formul naj si raje ogleda spodnji posnetek z razlago spletnega kalkulatorja podjeta URSA d.o.o. o toplotnih izolacijah:

 

 

Kolikšne stroške za ogrevanje bivališč, so imeli tvoji domači?

 

 

Vir energije za ogrevanje bivališč

ogrevalna površina v m2

Približna ocena stroškov za  letošnjo kurilno sezono  2011/2012

Andraž

elektrika

40 m2

998 eur

Matej

drva

380 m2

priskrbimo sami

Matej

olje

450 m2

okoli 2000 eur

Rok

drva

450 m2

priskrbimo sami

Jasmin

toplovod

100 m2

okoli 800 eur

Kushtrim

olje

110 m2

2000 eur

Rok

les

400 m2

priskrbimo sami

Uroš

drva

350 m2

okoli 800 €

 

energent
izračun deleža uporabe posameznega energenta
elektrika
12,5 %
olje
25 %
drva
37,5 %
toplovod
12,5 %

 Ugotovili smo, da se večina vprašanih ogreva na drva in kurilno olje, nekaj pa tudi na elektriko in toplovod.

 

 

Kako so vaša bivališča toplotno izolirana in  ali načrtujete izboljšanje toplotne izolacije vašega bivališča?

 

 

Kako so vaša bivališča toplotno izolirana

Ali doma načrtujete izboljšanje toplotne izolacije bivališča?

Andraž

ni izolirano

Ne

Zamis

dvojna izolacija (stiropor)

Ne vem

Aljaž

stiropor

Ne vem

Matej

stiropor

Da

Matej

termo puc

Da

Jasmin

stiropor

Da

Rok

steklena volna

Ne vem

Uroš

ni izolirano

Da

 

Izolacija

Zastopanost v % posamezne izolacije

Stiropor

50

Steklena volna

12,5

Termo puc

12,5

Ni izolirano

25

 

Ugotovili smo, da ima polovica vprašanih svoja bivališča izolirana z stiroporjem, nekaj jih ima izolirana s stekleno volno in termo pucem.

 Nekateri pa svojih bivališč nimajo izoliranih z nobenim izolacijskim materialom, vendar pa imajo vsi namen izolirati svoja bivališča, razen tistih, ki živijo v bloku.

 

 

 

 

 

 


S8 Biotehniški center Naklo

Raziskovalna naloga:

 

 

 


S9 Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer

Raziskovalna naloga:

 

 

 


S10 Dvojezična srednja šola  Lendava

Raziskovalna naloga:

 

 

 

 

Upošteva se lokalne klimatske pogoje v vseh letnih časih, da lahko maksimalno izkorišča toplotne dobitke jeseni, pozimi in spomladi ter naravno senčenje poleti. Energetsko je lahko povezana z lokalnim okoljem, če je na območju daljinsko toplovodno ogrevanje je hiša vključena v sistem. V aktivni hiši se v čim večji možni meri uporablja deževnica (splakovanje WC-jev, zalivanje cvetlic, pranje avtomobilov,…) s ciljem, čim manjše porabe pitne vode.

Comments (0)

You don't have permission to comment on this page.